Эпизоды
-
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
»Ste jih videli? Veliki so od nekaj milimetrov do več kot 50 centimetrov.« Tako v Facebook skupini z imenom Tujerodni ploski črvi v Sloveniji tudi s fotografijami in videoposnetki na pogled morda malce nenavadnih črvov spodbujajo ljudi, da se pridružijo vseslovenski akciji. Gre namreč za črve, ki so pri nas malo poznani, so pa prisotni in lahko tudi zelo škodljivi za domače ekosisteme. Sogovornica: Živa Fišer z Oddeleka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.
-
Novice, ki obveščajo o življenju Slovencev v zamejstvu in po svetu, najdete na portalu, ki je nastal že leta 2011, v sklopu Multimedijskega centra RTV. Portal, ki se je najprej imenoval Slovenci v sosednjih državah, je nato postal Slovenci za mejo, zdaj pa nosi ime Rojaki. Kako se je ta portal razvijal in kako spremenil v skoraj 15 letih obstoja, pojasnjuje direktorica digitalnih vsebin RTV Slovenija Kaja Jakopič.
-
Пропущенные эпизоды?
-
Zadnjih nekaj let tudi v Sloveniji prihajajo v ospredje drugačna razmišljanja o pristopu k osebam, ki se znajdejo v psihični stiski ali imajo duševno bolezen. Razmišljamo o spremembah v sistemu zdravljenja duševnih bolezni. Ključna beseda je dezinstitucionalizacija. Med 8. in 13. junijem bo v Slovenijo pripotoval Konj Marko (Marco Cavallo*), nas obvešča sociologinja dr. Sonja Bezjak, direktorica Muzeja norosti Trate. Konj Marko je štirimetrska sinjemodra skulptura iz lesa in papirja, s katero so se pacienti psihiatrične bolnišnice v Trstu leta 1973 prvič podali po mestnih ulicah. Postal je simbol dezinstitucionalizacije. Slovenski organizatorji želijo s Konjem Markom opozoriti na zamudo slovenske države in družbe pri spoznavanju sprememb, ki jih je tik za slovensko mejo sprožil psihiater in humanist Franco Basaglia (1924-1980). Foto: Davide Folloni, cc
Podrobneje o Konju Marku in projektu Kam smo prišli? TUKAJ
Muzej norosti TUKAJ
Evropska prestolnica kulture GO2025! TUKAJ
-
Nuša Marinc je ustanoviteljica in formulatorka Nanu naravne kozmetike, ki zagovarja holističen pristop do zdravja - in odnosa do kože. V tokratni podjetniški Radiosferi nam pove, da ni vsaka domača kozmetika hkrati naravna, obenem pa nas povabi, da smo pri izbiri kozmetičnih izdelkov pozorni predvsem na sestavine ter izdelkov ne sodimo po embalaži.
-
V začetku leta se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. V tem času je obiskala in tudi raziskala tri različne države. Zadnja je Ekvador, ki je četrta najmanjša država v Južni Ameriki. Tam je Lana med drugim obiskala točko, na kateri tehtaš kilogram manj kot v resnici.
-
Ob današnjem svetovnem dnevu biodiverzitete smo se posvetili tisti osnovi, brez katere res ne moremo, čeprav jo jemljemo za samoumevno; to pa je prst. Danes prst izrabljamo in kar uničujemo z izredno hitrostjo, traja pa stoletja, da je nastane zgolj centimeter. Prst je zelo bogat življenjski prostor, o katerem vemo še vedno presenetljivo malo, čeprav je prav od teh živih bitij, ki prebivajo v prsti, v veliki meri odvisno, kako dobro bodo v njej uspevale rastline. Očem skrito življenje v tleh nam je predstavil biolog Vid Naglič.
-
Blaž Režonja je magistrski študent na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Nedavno je predstavil rezultate zanimivega projekta Zvočni sprehod po slovenskih pragozdovih. Gre za interdisciplinarni projekt raziskovalno-umetniške narave, s posnetki, ki smo jih zavrteli, pa smo skušali ponazoriti, kakšna je razlika v zaznavanju zvokov gozda med ljudmi in živalmi.
-
25 občin z evidentiranimi romskimi naselji od leta 2021 prejema dodatna sredstva iz državnega proračuna za urejanje razmer in potreb romske skupnosti. Sredstva so bila do letošnjega marca, ko je bila sprejeta novela zakona o financiranju občin, nenamenska in zato občine niso bile dolžne poročati o njihovi porabi. Po novem, bodo morale namensko porabo dodatnih sredstev, ki jih prejemajo, poročati vladnemu uradu za narodnosti. Letos je država občinam skupno namenila 9.204.587 evrov. O tem katere občine bodo prejele največ sredstev in kako jih bodo porabile pa z novinarjem in voditeljem oddaje Naše poti, Sandijem Horvatom.
-
Kako bi bilo pravilno, da rečemo ali zapišemo: gospa direktor Horvat, gospa direktor Horvatova, gospa direktorica Horvatova ali gospa direktorica Horvat? Čeprav je od prvih pobud za odpravo seksistične rabe jezika preteklo že več kot trideset let, smo pri vprašanju spola v jeziku pogosto še vedno v zadregi. No, odgovor na podobne jezikovne dileme nam je razkrila prof. dr. Monika Kalin - Golob s katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede. V današnji Radiosferi sva namreč govorili o tem, zakaj jezik ne le odraža, temveč tudi vpliva na družbo, in zakaj je pomembna vključujoča raba jezika, predvsem v medijih, v šolstvu in v sferi javnega. Z gostjo se je pogovarjala Tita Mayer.
-
Ljubiteljska ali participativna znanost, državljanska, skupnostna, celo nepoklicna znanost. Za obliko raziskovanja, o kateri bomo govorili v tokratni Radiosferi, obstaja cela vrsta izrazov. Pred leti pa je akademik prof. dr. Mlinar ugotovil, da je vsebinsko najustreznejši izraz v slovenščini občanska znanost. Kaj to sploh je, to bomo seveda izvedeli, in v kakšne znanstvene raziskave smo lahko vključeni laiki. Ste se recimo kdaj vprašali, kako onesnažen je zrak okoli vas? Ali pa, zakaj je voda v bližnjem ribniku prekrita z zeleno snovjo in ali je ta morda škodljiva? Morda vas zanima, katere so najpogosteje uporabljene besede v slovenskem jeziku? Vse to so področja, pri katerih znanstveniki v različnih fazah vključujejo tudi nas, v narekovajih »navadne« pripadnike skupnosti, mi pa se ob tem – če ne drugega – veliko naučimo. Mrežo občanske znanosti lahko med drugim raziščete tudi prek Splošnih knjižnic v Sloveniji, ki so v številnih primerih pomemben vezni člen med raziskovalci in tako imenovanimi občanskimi raziskovalci. Sogovornik: Mitja Vovk Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani.
-
Kraljevina Danska je najgosteje poseljena nordijska država, ki jo sestavlja več kot 400 otokov, od tega jih je poseljenih manj kot 100. Ima slabih 6 milijonov prebivalcev. K njej spadata tudi samoupravni ozemlji Ferski otoki in Grenlandija. Zaznamuje jo vikinška pa tudi kolonialna preteklost. Danska zastava Dannebrog je najstarejša na svetu. Danci so po raziskavah še eden od tistih narodov, ki jim pogosto dodelimo pridevnik najsrečnejši na svetu.
-
Radio Maribor, druga najstarejša radijska postaja v Sloveniji, ima 80 let. 11. maja leta 1945 se je ob 13. uri prvič oglasil Radio svobodni Maribor. Skoraj točno 80 let pozneje se iz mariborskega studia v sredino Radiosfero oglaša v. d. odgovorne urednice Radia Maribora Vesna Martinec, ki nas popelje po nekaterih ključnih mejnikih njihove 80-letne zgodovine.
-
O vektorjih smo slišali še vsi, v šoli so nam jih predstavili kot »usmerjene daljice«. A v resnici matematiki nanje gledajo veliko bolj abstraktno. Tudi na polinome lahko, na primer, gledamo kot na vektorje. Ste kdaj pomislili, da je lahko tudi fotografija vektor?
Vektorji so na nek način precej sodoben matematičen koncept – prvi jih je poimenoval slavni matematik Hamilton v prvi polovici 19. stoletja. Se pravi so še novejši koncept od odvodov, o katerih smo govorili v prejšnji oddaji. A kot bomo lahko slišalii, so koncept vektorjev na nek način poznali že stari Grki.
Za napoved naslednje oddaje pa nagradni izziv: kakšno krivuljo opiše pot predmeta, ki ga v zrak vržemo pod kotom?
Pišite nam na [email protected] -
Lana Rakovec je študentka in mlada podjetnica, ki s svojo ekipo razvija inovativno aplikacijo za predvajanje glasbe, ki je namenjena predvsem športnikom. Aplikacija namreč sinhronizira in uskladi glasbo glede na naš srčni utrip, gibanje in intenzivnost vadbe … na primer - hitreje, kot tečemo, hitrejši je ritem pesmi. Prav ta rešitev je prepričala komisijo na različnih tekmovanjih - tako doma kot v tujini, in pred mikrofon pripeljala sogovornico tokratne Radiosfere.
-
V kateri slovenski občini je največ prebivalcev bolniško odsotnih? V kateri občini največ odraslih prejema zdravila za sladkorno bolezen in povišan krvni tlak? Kje največ prebivalcev uporablja marihuano? Kje v naši državi so otroci najbolj gibalno spretni in kje najmanj? Prebivalci katere občine so najbolj povezani? Vse te in še druge podatke zbirajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Čeprav nas v Sloveniji živi le dobra dva milijona ljudi, pa smo našo državo razdelili kar na 212 občin. Po površini je največja občina Kočevje. Ta je kar 80-krat večja od najmanjše slovenske občine – to je občina Odranci. Občine se med sabo ne primerjajo zgolj po naravnih danostih in gospodarskih značilnostih; primerjajo se tudi po zdravju. In katera je občina zdravja 2025? Odgovor v Radiosferi. Foto: NIJZ
Platforma Zdravje v občini z interaktivnim zemljevidom TUKAJ
Poglavja:00:02:31 V kateri slovenski občini je največ prebivalcev bolniško odsotnih?00:03:21 Kje največ prebivalcev uporablja marihuano?00:06:24 Katera je "občina zdravja" 2025? -
Slovenija ima 15 zdravilišč, 12 jih je povezanih v Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, in skoraj 90 izvirov termalne vode. A ni vsako kopališče s termalno vodo tudi zdravilišče. Slednja morajo za to izpolnjevati posebne pogoje. Po slovenskih zdraviliščih nas je v Radiosferi popeljal Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ponudbo, predvsem pa svoje razlikovalne lastnosti so predstavili v Termah Čatež, Termah Portorož in Termah Ptuj.
-
Slovenci v Porabju, ki skrbijo za razvoj svojega območja, že nekaj let krepijo svojo turistično ponudbo. In ker ne obstajaš, če te ni na spletu, so se odločili za korenito prenovo spletnih strani. Nastal je uporabniku zelo prijazen portal, ki predstavlja življenje Slovencev na Madžarskem nekoč in danes.
Opisani so tudi vsi porabski slovenski kraji; od Gornjega in Dolnjega Senika, Andovcev, Monoštra, Sakalovcev, Slovenske vesi, Verice - Ritkarevcev do Števanovcev ter znamenitosti, ki si jih lahko tam ogledate. Avtor besedil na spletnem portalu Porabje.com Dušan Mukič, novinar in literat, je zadovoljen, ker so opisom lahko dodali tudi več sto novih fotografij. In koga vse vabijo tja? Prisluhnite!
-
Večina nas se ob besedi kvantno kar malo ustraši. Kvantni svet velja za precej nenavadnega, že kar čudnega. A ne računalnikov ali pametnih telefonov, satelitov ali GPS navigacije zagotovo ne bi imeli brez poznavanja kvantnih zakonov. Toda danes, sto let po prvih konkretnih formulacijah enačb kvantne mehanike Wernerja Heisenberga, se ta kvantna zgodba šele zares bliža svojemu vrhuncu. Danes se namreč napoveduje druga kvantna revolucija, v kateri so sicer kvantni računalniki deležni največ pozornosti, a gre vendarle le za en vidik, ki veliko obeta.
Koliko je pravzaprav kvantni svet zares čuden in zakaj vse je uporaben, je v tokratni Radiosferi pojasnil prof. dr. Rok Žitko z Instituta "Jožef Stefan".
Med drugim smo omenjali prvo javno demonstracijo kvantne prepletenosti. Eksperiment je potekal v nekoliko nenavadnem okolju za takšne poskuse in sicer v knjižnici fakultete za matematiko in fiziko UL. O projektu, v okviru katerega se pri nas razvija kvantne telekomunikacije, smo v Radiosferi z naslovom Kvantna prihodnost: v Ljubljani bodo prepletali fotone za varno komuniciranje že govorili.
Zelo podrobno so se vsemu kvantnemu včeraj posvetili na Valu202, pester nabor vsebin kvantnega dne na Valu najdete v FrekvenciX.
Obetom nove kvantne revolucije pa smo se ob začetku kvantnega leta posvetili tudi v prvi letošnji Intelekti: Kvantni računalniki in ostali obeti druge kvantne revolucije. -
Letos, ko sta Nova Gorica in Gorica v sozvočju postali prva brezmejna Evropska prestolnica kulture, je njun utrip še posebej živ – poln zgodb, umetnosti in ustvarjalne energije. Kako vidijo utrip goriške regije njegovi mladi ustvarjalci, kako jih oblikuje mesto? Kako oni oblikujejo njega? Nika Vrabec se je na stičišču obeh Goric pogovarjala s plesalcem Luko Vodopivcem, didžejem Tilnom Mavričem – Zvènom ter dramaturginjo in pisko Tajdo Lipicer. V tokratni epizodi oddaje Radiosfera vam ponujamo nekaj razmislekov o umetnosti, delu in pomenu ustvarjanja mladih v tem edinstvenem brezmejnem prostoru.
- Показать больше
