Episoder
-
Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.
-
Mineva 33 let od slovesne premiere filma Babica gre na jug, režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki se je po dolgi in neozdravljivi bolezni poslovil v začetku decembra. Premiera filma je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in repriza slovesne premiere bo prav tam na sporedu danes ob 19ih. Sicer pa je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji uspešnica, ogledalo si ga je skoraj 63 tisoč ljudi in tako je bil to najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni leta 97 presegel film Outsider. Peter Bratuša, režiser in producent, je takrat pri filmu ob Anžlovarju in Tomažu Strletu sodeloval kot producent, kot pravi zato, ker nihče drug ni želel narediti filma za tako malo denarja, bil pa je tudi direktor fotografije.
Foto: Slovenski filmski center - SFC
-
Manglende episoder?
-
Ne zgodi se pogosto, a vendar so znani primeri akcij iskanja pogrešanih iz doma starejših občanov ali psihiatrične bolnišnice. Tudi v Idriji, kjer deluje druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji, imajo primere pogrešanih povezanih s to ustanovo. Zaradi njihove varnosti je treba osebe najti čim prej in pri tem ob policiji, gasilcih, gorskih reševalcih pridejo na pomoč tudi vodniki reševalnih psov, tudi psov, izurjenih za mantrailing, ki iščejo pogrešane po njihovem osebnem vonju. Disciplina, ki je k nam prišla iz Amerike, se razvija, za zdaj pa je edino društvo za sledenje človeškemu vonju pri nas v Cerknem. Člani društva so pred kratkim, v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Idrija in drugimi službami zaščite in reševanja, pripravili izobraževanje ter prikaz iskanja pogrešane osebe.
-
V Kobariškem muzeju so odprli novo občasno razstavo z naslovom Bil sem vojni ujetnik!, ki ponuja drobce dolgih zgodb osemnajstih vojnih ujetnikov, med temi dveh, ki sta dolga leta ujetništva preživela na Daljnem vzhodu. Vsi drugi so ga preživljali v Evropi – v srbskih, avstro-ogrskih, nemških in italijanskih taboriščih vojnih ujetnikov ali na delu v zaledju.
-
Dobrodelna akcija teče že šesto leto zapored. S taborniškim pristopom v Škofji Loki in njeni okolici zbirajo praznična darila za otroke in starostnike iz socialno šibkejšega okolja.
Od 1. do 15. decembra pa so na spletni strani odprte prijave za vsakogar, ki bi želel komu polepšati praznike in, kot pravi geslo akcije, podariti delček topline.
-
Po svetu je z virosom HIV okuženih približno 40 milijonov ljudi, kar je okoli 60 odstotkov manj kot leta 1995, ko je bila epidemija virusa na vrhuncu. V spomin na žrtve in kot opomnik, da je virus v današnji družbi še zmeraj prisoten, vsako leto 1. decembra obeležujemo svetovni dan aidsa. O stanju ozaveščenosti o spolno prenosljivih boleznih smo se pogovarjali s predstavniki nevladnih organizacij, ki so minuli četrtek v središču Ljubljane v sklopu Evropskega tedna tesitranja nagovarjali mimoidoče.
-
Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker največ teh odpadkov pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.
-
Ker se s tem koncem tedna zaradi ugodne vremenske napovedi že odpirajo nekatera slovenska smučišča, se spodobi, da se tudi mi v petkovi reportaži odpravimo na kraj, ki je s smučarji danes najbolj oblegan - na sejem rabljene smučarske opreme. Prav v teh dneh v Ljubljani poteka največji pri nas, Sejem Snežinka. Sezona sejmov pa še zdaleč ni končana. Tukaj ponujamo seznam sejmov rabljene smučarske opreme:Smučarski sejem SK Gorica 2024, 28. - 30. 11. 2024
Organizator: Smučarski klub Gorica Nova Gorica, Lokacija: Športni center Šempeter Vrtojba (ex, Hit šport center), Več informacij: https://skgorica.si/
Smučarski sejem Snežinka, 28. 11. – 1. 12.2024
Organizator: Smučarski klub Snežinka, Lokacija: Gospodarsko razstavišče Ljubljana – Stebrna dvorana in dvorana Povodni mož, Več informacij: https://www.snezinka.com/tour-item/smucarski-sejem-snezinka/
Smučarski sejem Logatec, 29. - 30. 11. 2024
Organizator: PZUTS Logatec, Lokacija: OŠ 8 talcev, Logatec, Več informacij: https://pzuts-logatec.weebly.com/
Sejem rabljene smučarske opreme Postojna, 29. - 30. 11. 2024
Organizator: DUTS Postojna in SK Kalič Postojna, Lokacija: Gasilsko reševalni center Postojna, Več informacij: https://www.facebook.com/SkKalicPostojna
Smučarski sejem rabljene opreme Vrhnika, 29. - 30. 11. 2024
Organizator: Smučarsko društvo Vrhnika, Lokacija: Pod šotorom v športnem parku na Vrhniki (ob drsališču), Več informacij: http://www.sd-vrhnika.si/
Sejem rabljene smučarske opreme Laško, 29. 11. – 1. 12. 2024
Organizator: Smučarski klub Zlatorog, Lokacija: Otročji center Laško, Več informacij: https://skzlatorog.wixsite.com/skzlatorog/sejem
Sejem rabljene smučarske opreme Velenje, 29. 11. – 1. 12. 2024
Organizator: Smučarski klub Velenje, Lokacija: Rdeča dvorana Velenje, Več informacij: http://www.skvelenje.si/
Sejem rabljene smučarske opreme Bled, 29. 11. – 1. 12. 2024
Organizator: Smučarski klub BLED, Lokacija: OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Več informacij: https://sk-bled.si/
Sejem rabljene smučarske opreme Krško, 30. 11. - 1. 12. 2024
Organizator: ZUTS Krško, Lokacija: OŠ Leskovec pri Krškem
Smučarski sejem Strahovica, 30. 11. - 1. 12. 2024
Organizator: SD Strahovica, Lokacija: Osnovna šola Vodice, Več informacij: http://www.strahovica.si/
42. Smučarski sejem SD Krka Rog Novo Mesto, 30. 11. 2024
Organizator: Smučarsko društvo Krka Rog, Lokacija: Osnovna šola Drska, Več informacij: https://www.sd-krka-rog.si/
ASA - Smučarski sejem, 6. - 12. 2024
Organizator: Sport klub Dol Ajdovščina, Lokacija: Cesta 5. maja 6 (Waldorfska šola)
Smučarski sejem Škofja Loka, 7. - 8. 12. 2024
Organizator: SK Alpetour, Lokacija: Športna dvorana Poden, Več informacij: http://www.sk-alpetour.si/
Smučarski sejem Prekmurje, 7. 12. 2024
Organizator: SK Prekmurje, Lokacija: OŠ I Murska Sobota
Sejem rabljene opreme Gornja Radgona, 7. 12. 2024
Organizator: SK Gornja Radgona, Lokacija: Sejmišče v Gornji Radgoni
Sejem rabljene zimsko športne opreme Radovljica, 12. - 15. 12. 2024
Organizator: Smučarski klub Radovljica, Lokacija: Telovadnica Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, Več informacij: https://www.radski.si/sl/O_klubu/ -
Kako živeti v Aplah 21.stoletja je bilo eno od vprašanj na pogovoru "O arhitekturi za prenovo življenja", ki je bil del programa Orisovih dnevov 2024 v Zagrebu. V okviru Orisa je izšla tudi zajetna monografija Alpski kontrapost, ki predstavlja projekt prenove nekdanje visokogorske domačije Vrlovčnik, v dolini Matkov kot, v neokrnjeni naravi Kamniško-Savinjskih Alp. Prenovo treh zapuščenih podeželskih objektov, na strmem in osamljenem prostoru, na meji z Avstrijo, so zaupali arhitekturnem ateljeju Medprostor.
-
Ponarejanje, ropi, vlomi, analogne in spletne prevare – vse to obsega kriminal, povezan z denarjem. Kdaj se je vse začelo? Z menjalci denarja v antični Grčiji ali morda celo že prej, med tehtanjem grudic žlahtnih kovin v Mezopotamiji? V letu 2023 so bili ljudje po vsem svetu zaradi različnih finančnih prevar oškodovani za skoraj 460 milijard evrov, v Sloveniji za 27,5 milijona. Koliko je še tistih, ki predvsem zaradi sramu prevare sploh ne prijavijo?
-
Se spomnite, ko ste kot otroci v vrtcu male stekleničke polepili s peskom ali pa na karton naredili sliko s kamenčki, koruzo, kavnimi zrni ali čim podobnim? Pesek je od nekdaj privlačil tudi Stanko Golob iz Baške grape. Sprva je slikala z akrili, pred 30 leti, pri 42-ih pa ustvarila svojo prvo sliko s peskom. Koliko jih je od takrat nastalo, ne ve natančno, saj posebne evidence ne vodi. Slike iz zadnjih petih let si lahko ogledate na njeni novi razstavi ob 30-letnici slikanja s peskom naravnih barv in različnih debelin z naslovom "Iz narave preko srca do ljudi" v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu in galeriji Kinogledališča Tolmin.
-
Slovenci imamo srečo, da lahko pijemo kakovostno vodo iz pipe. Pitje vode iz pipe je priročna, zdrava in trajnostna odločitev. Na Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da je treba dostop do brezplačne vode iz pipe ustrezno urediti, vlado pa pozivajo, da z ustreznim predpisom čim prej uredi brezplačen dostop do vode iz pipe v gostinskih obratih in nujno tudi v zdraviliščih.
-
S čedalje večjo bazo oboževalk in oboževalcev doma in v tujini so trenutno ena najbolj poslušanih slovenskih zasedb. Po več kot 800 dnevih se vračajo z novim albumom. Zasedba Joker Out je sinoči v studiu 26, v živo, skupaj z Andrejem Karolijem oboževalcem predstavila štiri še nikoli slišane skladbe iz novega albuma. Zbrali smo prve vtise oboževalk in oboževalcev.
-
Slovenska ulica v Mariboru se je imenovala Burggasse, Gosposka je nosila ime Herrengasse, Glavni trg pa Adolf Hitler Platz. Čeprav so se imena v letih od 2. svetovne vojne spremenila, ulice, ceste in trgi ostajajo na svojih mestih. In po njih se lahko sprehajamo še danes. Od točke do točke - po poteh, ki so jih prehodili glavni junaki v romanu Draga Jančarja "In ljubezen tudi". Po tej knjižni predlogi je namreč nastal literarni zemljevid, ki ga je zasnovala Tonja Jelen, pesnica in literarna kritičarka.
-
Domačini, pa domači turistični in kulturni delavci so danes odkrivali delčke Štanjela, slikovite srednjeveške vasice v osrčju slovenskega Krasa. Večina jih je zdajle že v pričakovanju osrednje točke današnjega praznika vina – med njimi pa ni novopečene domačinke, Metke Zver, ki se je z možem Tomažem iz okolice Ljubljane preselila v Štanjel, kjer sta se pred mnogimi leti, veliko pred selitvijo, tudi poročila. Tako na vas, pa tudi domačine, verjetno gleda malce drugače.
-
V Štanjelu že več kot 25 let ohranjajo tradicijo izdelovanja ročno spletenih venčkov iz posušenega cvetja, ki prinašajo srečo in krasijo vhodna vrata domov. Venčki so posebni zaradi svoje barvitosti in simbolike, pri čemer najpomembnejši mesec za ustvarjalce ostaja junij, ko se pripravljajo na praznovanje dneva svetega Ivana, 24. junija.
Običaj je od leta 2013 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine, venčke pa je možno tudi kupiti. Prodajajo jih v posebni embalaži, na kateri je natisnjena pesem, ki še dodatno poudari edinstvenost teh ročno izdelanih kreacij.
Iz veje obroč
plete par spretnih rok
šopek ob šopek
po sedem zvezdnatih rož
v krog, kot dni je v letu
naokrog -
v kranceljček,
ki da zaščitno moč:
za srečo in, kjer je treba, v pomoč. -
Vrtni park v Štanjelu ali Ferrarijev vrt je torej mojstrovina arhitekta Maksa Fabianija. Zgrajen je bil v obdobju med obema vojnama, kot del vile Ferrari, tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je v Štanjelu želel postaviti podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike.
Ferrarijev vrt je bil večkrat obnovljen, po obnovitvi leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, po obnovi leta 2017 pa je iz vodometa prvič po dolgih letih pritekla voda. Zadnjič naj bi vodomet deloval med obema vojnama. Sicer pa, kot je zapisal arhitekt Fabiani: "noben veliki urbanistični načrt ni dokončen, načrtovan mora biti tako, da omogoča spremembo, razvoj in rast."
Bil je svetovljan svojega časa, za Fabianijeva pravi Goričan, arhitekt Boštjan Vuga.
Foto: Ana Rojc, Občina Komen
-
V Evropi zgodovina tradicionalne medicine temelji predvsem na uporabi zelišč in zdravilnih rastlin, v Aziji pa so v ta namen uporabljali tudi gobe. Na primer svetlikava pološčenka oziroma goba, ki je znana tudi pod imenom reiši, ima v Aziji več kot 4000-letno tradicijo uporabe in gojenja, njeno kitajsko ime pa v prevodu pomeni "zelišče duhovne moči". Reiši in šitake (ali japonska nazobčanka) pa sta tudi vrsti gob, ki so ju ljudje kot prvi začeli gojiti, in to v Aziji.
Nekaj ljudi se z gojenjem gob ukvarja tudi v Sloveniji. Rok Zalar in Primož Turnšek sta del ekipe Gobnjaka, urbane gobje kmetije v Rožni dolini v Ljubljani, glavne pa so seveda glive v posadki od resastega bradovca, šitake, bukovega ostrigarja do glavatcev, ki imajo posebno mesto v kitajski tradicionalni medicini pa tudi v filmski seriji The last of us.
-
Morda ste že kdaj slišali za metaforo o bledi modri piki na temnem platnu brezmejnega vesolja? Ali pa za zanimivost, da sondi Voyager daleč čez rob našega Osončja nosita vsaka svojo zlato ploščo z zvoki in slikami z našega planeta? Morda ste v 80. letih na televiziji spremljali legendarno serijo Cosmos? Za vsem tem je bil Carl Sagan, ki bi, če bi še živel, to soboto dopolnil 90 let. Pravšnja priložnost, da se ga na kratko spomnimo.
Sogovornika:
dr. Sašo Dolenc, Kvarkadabra
dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani
-
Del regije Salzkammergut v Zgornji Avstriji je tudi mesto Ebensee, ki leži na južnem koncu jezera Traunsee. Mesto je bilo v zgodovini, tako kot številna druga v regiji, znano po soli; tam so namreč naredili bajer za izparevanje soli. Danes pa je obiskano predvsem zaradi prekrasne narave, Ebensee pa je tudi kraj spomina na grozote druge svetovne vojne. Tam je bilo moško nacistično koncentracijsko taborišče, ena izmed podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Graditev taborišča se je začela leta 1943, z namenom zagotoviti suženjsko delovno silo za graditev velikanskih podzemnih predorov, v katerih so nacisti razvijali in skladiščili orožje. Zaradi nečloveških delovnih in življenjskih razmer je taborišče Ebensee glede na smrtnost svojih zapornikov veljalo za eno najhujših koncentracijskih taborišč. Del predorov je danes na ogled za javnost, tam pa so tudi spominski center, pokopališče in muzej.
- Vis mere
