Episoder
-
Rastoča mesta po vsem svetu se spopadajo z vse večjimi okoljskimi izzivi, onesnaženim zrakom zaradi gostega prometa, nezadovoljstvom ljudi zaradi nedomišljenih in nedodelanih javnih površin … Za vse te težave obstaja mnogo rešitev, obstaja pa tudi ena rešitev, ki ponudi odgovor za mnoge težave: zelene površine mestih. Drevesa dokazano vplivajo tako na kakovost zraka kot na počutje ljudi, na zelenih površinah se lahko razvijajo skupnosti in nove rabe prostora. Rabimo torej več parkirišč ali več dreves? V Zeleni luči zato z različnimi strokovnjaki s področja ozelenjevanja mest razmišljamo o pravih pristopih k prijetnejšim in bolj zdravim življenjskim okoljem. Objavljamo pa tudi poslušalčevo tragikomično zgodbo z javnega prometa.
Gosti:
Maja Simoneti, krajinska arhitektka, Inštitut za politike prostora IPoPNataša Bratina, direktorica Direktorata za prostor in graditev, Ministrstvo za naravne vire in prostorJože Krulec, Javno podjetje Zelenice CeljeUrška Kranjc, projektantka, LUZ d.d.Zapiski:
Pariz bo nadomeščal parkirna mesta z drevesiFuturistično gozdno mesto na KitajskemAtlas fosilnih gorivZa predloge in zgodbe: [email protected]
-
Litij naj bi bil eden izmed osnovnih gradnikov prehoda v električno mobilnost. Oprijel se ga je vzdevek “belo zlato”, pravijo mu tudi “nafta 21. stoletja”, saj trenutno skoraj vse električne avtomobile na cestah poganjajo litij-ionske baterije. A vse bolj jasno je, da je pridobivanje litija okoljsko izjemno obremenjujoče, tudi dostopnih nahajališč na svetu je relativno malo. V Zeleni luči se zato sprašujemo, zakaj je litij sploh postal osnovni gradnik zelenega prehoda, kakšne so možne alternative surovine za baterije in v katere smeri se razvijajo akumulatorski sistemi.
Gost:
dr. Robert Dominko, vodja Laboratorija za moderne baterijske sisteme pri Kemijskem inštitutuZapiski:
Reportaža iz doline reke Jadar o načrtovanem rudniku litijaPredlog skupnih evropskih pravil za e-skirojeZa predloge in zgodbe: [email protected]
-
Manglende episoder?
-
O podnebnih konferencah, ki vsako leto potekajo pod okriljem Združenih narodov, obstaja veliko mnenj: nekateri jih vidijo kot nesmiselne, nekateri kot nujne, a v vsakem primeru lahko rečemo, da so v zadnjih letih pritegnile veliko pozornosti za okoljske teme. Letos se zdi drugače - COP29, ki bo potekal v Azerbajdžanu, je nekako v ozadju pozornosti javnosti. Tokrat zato razmišljamo o tem, kakšno je pred konferenco COP29, ki se začne v ponedeljek in bo trajala 11 dni, stanje na področju prometa in katere rešitve bi nas lahko pripeljale do zmanjšanja izpustov iz prometa.
Sogovornik:
dr. Žiga Malek, Biotehniška fakulteta UL, Inštitut IIASA na DunajuZapiski:
Plačevanje s karticami na kranjskih mestnih avtobusih21 občin Ljubljanske urbane regije bo postavilo javni sistem izposoje električnih kolesStroški nadgrajevanja elektroenergetskih omrežij v EvropiZgodbe z javnega prometa v ZDAZa zgodbe in predloge: [email protected]
-
Biogoriva se na prvi pogled zdijo kot dober nadomestek za klasična fosilna goriva, torej bencin in dizel. Pomagala naj bi pri zmanjševanju ogljičnega odtisa prometa v okviru zelenega prehoda. A ni čisto tako. Poznamo več vrst biogoriv, sploh tista, ki so izdelana iz rastlin, močno vplivajo tako na okolje kot na naše družbe. Za njihovo proizvodnjo porabimo ogromno zemljišč, zaslužna so za krčenje pragozdov in prisilno izseljevanje staroselskih ljudstev, ob tem pa zmanjšujejo prehransko varnost. V Evropi vsak dan sežgemo ekvivalent 15 milijonom štruc kruha ter 19 milijonom steklenic sončničnega in repičnega olja za gorivo za naše avtomobile in tovornjake. Kaj je torej "bio" pri biogorivih?
Gostji:
Marjeta Benčina, okoljevarstvena organizacija Focus;Barbara Smailagić, Transport & Environment.Zapiski:
Direktiva EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in čista goriva v Evropi - organizacija FocusPrašiči v avtomobilih in na letalihZačetek nadgradnje ljubljanske železniške postaje Zapore Dunajske ceste v oktobru in novembruAvtomobilnost na TV SlovenijaJanov dodatek:
Prejšnji teden mi je pisala poslušalka, ki je opozorila, da je po naključju dobila informacijo, da terminske karte Integriranega javnega potniškega prometa od 1. oktobra veljajo tudi na avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa. Da torej IJPP kartice, s katerimi lahko tedensko, mesečno ali letno uporabljate ves medkrajevni potniški promet, zdaj veljajo tudi za mestne trole v Ljubljani, če povemo drugače. Težava je bila v tem, da te informacije ni nihče nikjer objavil. Preveril sem pri LPP in potrdili so mi, da to drži, da kartice res veljajo že od prvega oktobra. Na vprašanje, zakaj to ni nikjer objavljeno, pa nisem dobil odgovora. In še vedno ta informacija ni nikjer objavljena, vsaj jaz je ne najdem, tako da delite s čim več ljudmi, da bodo izvedeli. Poslušalki pa še enkrat hvala.
Za zgodbe in predloge: [email protected]
-
Električna mobilnost prihaja. Ni še jasno, kako hitro in v kakšnem obsegu bodo električni avtomobili in tovornjaki zavzeli ceste, a vsekakor bo tudi mobilnost zahtevala vse več električne energije. Je naše električno omrežje pripravljeno na to? Bomo lahko postavili učinkovito mrežo polnilnic, brez da bi se omrežje sesedlo? Kje bomo dobili dovolj energije in iz katerih virov? Bodo “baterije na štirih kolesih” probleme omrežja povečale ali omilile? Nekateri odgovori so že jasni, drugi so odvisni od našega ukrepanja. V Zeleni luči zato osvetljujemo delovanje omrežja na prehodu v dobo električne mobilnosti.
Gost:
Igor Podbelšek, Elektroinštitut Milana VidmarjaZapiski:
Eurostatovi podatki o porabi energije v mobilnostiTematski dan na RTV Slovenija: Prihodnost jedrske energijeKanal B1M na YoutubuZa zgodbe in predloge: [email protected]
-
Vsako mesto ima svoje težave s prometom. Nekatera mesta imajo bolj jasne prometne strategije, druga manj, vsem pa je skupno, da morajo najti pravo pot za uveljavljanje sprememb. Kako torej spremeniti načine premikanja, ne da bi popolnoma ohromili mesto? Kako dati glas prebivalcem, da bodo lahko vplivali na to, kako bo urejena njihova ulica? Vsako mesto išče svoje rešitve, za primer pa se tokrat obračamo proti Dunaju. Mesto je uvedlo nekaj inovativnih praks, ki so se izkazale za uspešne. Jih lahko prenesemo tudi v naša mesta?
Gosta:
Johannes Lutter, vodja oddelka za mesta prihodnosti pri dunajski Agenciji za urbane inovacije,Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora IPoP.Zapiski:
Dokumentarni film Mostovi na slikah nebaPrispevek o e-skirojih na MMCSerija Z vetrom na potZa zgodbe in predloge: [email protected]
-
“Kaj pa, če bi kolesarje prostovoljce opremili s senzorji? Tako bi ugotovili, kdaj in kje je zrak onesnažen in koliko hrupa je v okolici.” Nekako takšna je bila ideja raziskovalcev na Urbanem kolesarskem laboratoriju, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Z majhnimi napravami opremljeni kolesarji zdaj zbirajo te podatke na svojih vsakdanjih poteh s kolesom, v ozadju pa nastaja velika podatkovna baza, ki bo v prihodnje lahko pomagala mnogim: kolesarjem, ki se bodo na podlagi teh podatkov lahko odločali za najbolj primerno pot, in institucijam, ki načrtujejo mestno kolesarsko infrastrukturo. V Zeleni luči dodamo še nekaj priporočil, ovržemo mit o propadanju mesta zaradi zapiranja cest in prisluhnemo kratki zgodbi z javnega prometa.
Sogovorniki:
dr. David Kocman, dr. Rok Novak in dr. Davor Kontić, Inštitut Jožef Stefandr. Aidan Cerar, Inštitut za politike prostora IPoPZapiski:
Urbani kolesarski laboratorijCityBeautifulVroči mikrofon - tudi o stanju evropske avtomobilske industrijeAvtobusi LPP vozijo do DomžalZa zgodbe in predloge: [email protected]
-
En svet, stotine načinov premikanja, tisoči mest. Kaj lahko sploh rečemo o tem, kako se ljudje premikajo po svetu? To vprašanje si je zastavil dr. Rafael Prieto-Curiel, ki je s sodelavci preučil načine premikanja v 800 mestih po vsem svetu. Ustvarili so tri kategorije načinov premikanja (aktivna mobilnost, javni prevoz in avtomobili) in analizirali neverjetne količine podatkov, da so lahko ustvarili pregledno sliko mestne mobilnosti in rezultate primerjali med sabo. Izsledki? Razlike po sem svetu so zares velike. Razbijemo še en prometni mit, tokrat tega, da širitev cest zmanjša zastoje v mestih. Ob koncu oddaje pa dodamo še eno zgodbo z javnega prometa, tokrat jo prispeva Mitja.
Gosta:
dr. Rafael Prieto-Curiel, Complexity Science Hub ViennaMarko Peterlin, Inštitut za politike prostora IPoPZapiski:
Vizualizacije podatkov o mobilnosti v mestih.Intervju z Mojco Balant na Prvem.Kolumna Mateja Praprotnika.Norveška zveza lastnikov električnih avtomobilov.Za zgodbe in predloge: [email protected]
-
Zelena luč je nov podkast Vala 202, ki raziskuje mobilnost 21. stoletja. Mobilnost vpliva na mnoga področja družbenega življenja in jih spreminja v zelo kratkem času - v Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi.
V prvi oddaji se Jan Grilc s tremi strokovnimi sodelavci pogovori o prometnih izzivih, ki so izpostavljeni ob letošnjem Evropskem tednu mobilnosti. Ob tem razbijemo še en prometni mit in prisluhnemo prvi zgodbi z javnega prometa.
Gosti:
- Simon Koblar, Urbanistični inštitut Republike Slovenije
- Marjeta Benčina, Focus
- Andrej Brglez, FIA
- Nela Halilović, IPoP -
Zelena luč je nov podkast Vala 202, ki raziskuje mobilnost 21. stoletja. Prelomne tehnologije, novi načini dela in preživljanja prostega časa, materialne potrebe sodobnih družb in okoljska problematika spreminjajo naše načine premikanja in transportne tokove. Mobilnost vpliva na mnoga področja družbenega življenja in jih spreminja v zelo kratkem času - v Zeleni luči zato Jan Grilc z domačimi in tujimi gosti analizira aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.
