Episodes
-
Govornika
Iztok Prosen in Andreja Pšeničny, izkušena strokovnjaka s področja psihoterapije. V epizodi raziskujeta fenomen zla skozi psihološko, etično in družbeno prizmo. Posebno pozornost namenita vprašanju osebne odgovornosti, projekcije zla na druge in vpliva neizraženih čustev.
Skozi primer serije Lucifer ter zgodovinske in psihološke eksperimente analizirata, kje se skriva pravi izvor zla.O Epizodi
Epizoda poglobljeno razišče vprašanje, ali je zlo nekaj zunanjega ali notranjega. Govornika raziskujeta, kako vsakodnevna brezbrižnost in odpoved vesti ustvarjata prostor za zlo brez spektakularnih manifestacij.Razprava se osredotoča na razliko med zlom kot dejanjem in zlom kot lastnostjo. Opozorita, da zlo pogosto izvira iz neprevzemanja odgovornosti in zanikanja lastnih temnih plati.
Preko primerov, kot je performans Marine Abramović (Rhythm 0) in Milgramov eksperiment, razkrivata, kako zlo pogosto raste skozi pasivnost, slepo poslušnost in pomanjkanje empatije.
V ospredju je tudi pomen iskrenosti do sebe, sposobnost soočanja s senco ter razmislek o vlogi terapevta kot »Luciferjevega ogledala«, ki postavlja neprijetna vprašanja brez olepševanja resnice.
Ključne Točke
Zlo ni le spektakel, ampak vsakdanja odločitev, da se ne odzovemo (00:05:05).Neizražena čustva nikoli ne umrejo; postanejo izkrivljena in destruktivna (00:10:45).
Radikalna iskrenost do sebe je prvi korak k prevzemanju odgovornosti in prepoznavanju lastne sence (00:21:51).
Vloga terapevta je biti ogledalo, ki pomaga klientom odkriti resnico o sebi, tudi če ta boli (00:24:58).
Najboljši Citati
»Vsi smo kdaj ta hudič. Vsi nosimo del zla v sebi. Vprašanje je, ali si to priznamo in kako ga obvladujemo.« – Iztok Prosen (00:04:31)
»Če prepustiš odločitev publiki, te lahko ubijejo. A ko se živa oseba premakne, jih je sram.« – Andreja Pšeničny, o performansu Marine Abramović (00:10:39)
»Neizražena čustva nikoli ne umrejo. So zakopana živa in se bodo kasneje pojavila v še grših oblikah.« – Iztok Prosen (00:10:45)
»Najhujša laž je tista, ki jo povemo sebi – da nismo odgovorni, da nismo vedeli, da nismo imeli izbire.« – Andreja Pšeničny (00:21:51)
»Resnica brez empatije lahko rani, a je hkrati edina pot do spremembe.« – Andreja Pšeničny (00:24:58)
-
1. Govornika
Dr. Andreja Pšeničny –psihologinja in terapevtka z bogatimi izkušnjami na področju čustvene inteligence, osebnostne rasti in partnerskih odnosov.
Iztok Prosen – terapevt in izkušen sogovornik, ki se ukvarja z raziskovanjem človekove notranje narave in medosebnih dinamike.
Teme epizode:
Govornika skozi prizmo psihologije, osebnostnega razvoja in bioloških ter kulturnih dejavnikov razpravljata o strasti – kot motorju kreativnosti, ljubezni in uspeha, a tudi kot potencialni poti v obsesijo, izgorelost in samouničenje. Sprašujeta se, kako naj človek obvladuje strast, da ga vodi k večji polnosti življenja, ne pa v uničenje.2. O epizodi
V tej poglobljeni epizodi govornika raziskujeta naravo strasti v vseh njenih odtenkih – od bioloških osnov, psiholoških vzgibov do vpliva družbenih norm. Opozarjata, da strast ni vedno estetska in uglajena, temveč pogosto surova, nerazumna in naporna za obvladovanje.
Posebno pozornost namenjata razliki med zdravo, ustvarjalno strastjo in destruktivno obsesijo ([00:07:28]–[00:09:42]). Razpravljata o tem, kako nas lahko neobvladana strast potisne v škodljive odnose, izgubo identitete ali celo samouničevalne vzorce ([00:27:42]–[00:33:25]).
Pomembno vlogo namenjata tudi vprašanju, ali današnja družba sploh dopušča strast, ki ni naravnana k produktivnosti in uspehu, ter kako sodobna kultura instrumentalizira strast kot sredstvo za doseganje kariernih ciljev ([00:36:13]–[00:42:51]).
Epizoda se zaključi s premislekom o tem, kako ohraniti stik s svojo "otročjo radovednostjo" in odprtostjo do življenja tudi v zrelih letih ([00:21:02]–[00:22:53]).3. Ključne točke
• Strast kot dvojni meč ([00:00:11]–[00:07:11]):
Strast je lahko vir ustvarjalnosti, globokih povezav in živosti, a tudi vir obsesij, izgorelosti in destruktivnih dejanj, če je ne obvladamo.
• Razlika med impulzivnostjo in zrelo strastjo ([00:09:42]–[00:16:25]):
Zrela strast vključuje sposobnost zadrževanja impulzov in usmerjanja močnih občutkov v dolgoročno konstruktivne cilje.
• Strast v sodobni družbi ([00:36:13]–[00:42:51]):
Družba pogosto tolerira strast le v kontekstu doseganja merljivih uspehov, medtem ko je pristna, čutna in igriva strast pogosto zapostavljena ali celo stigmatizirana.
• Ohranjanje radovednosti kot oblike strasti ([00:21:02]–[00:22:53]):
Prava mladost ne izhaja iz let, temveč iz sposobnosti, da nas še vedno kaj zares gane, navduši ali premakne.4. Najboljši citati
"Zares se postaramo šele, ko izgubimo stik s strastjo. Ko nas nič več ne vznemiri, ne povabi, da bi se zaljubili v karkoli, ko postanemo le še opazovalci in ne več udeleženci življenja." - Dr. Andreja Pšeničny ([00:19:02])
"Najpomembnejše je, da kljub letom ohranjamo stik s svojo otroško radovednostjo. Ne otročjost, temveč tisto prepričanje, da stvari še vedno niso končne." - Iztok Prosen ([00:21:02])
"Strast ni le poželenje, temveč tudi nežnost, ki noče postati navada. Je vaja v tem, kako ostati človek, ko si utrujen od razumevanja." - Dr. Andreja Pšeničny ([00:51:06]) -
Govornika
Iztok Prosen je nov sovoditelj podcasta. Njegova bogata in raznolika poklicna pot vključuje arhitekturo, filozofijo, kuharstvo, podjetništvo in psihoterapijo. Združuje oblikovanje fizičnih prostorov z notranjim prostorom človeka ter prepleta umetnost, znanost, odnose in samorefleksijo. V tej epizodi z dr. Andrejo Pšeničny raziskujeta idejo homo universalis – celostnega, radovednega, igrivega in čustveno prisotnega posameznika v sodobnem svetu.2. O epizodi
Epizoda se poglobi v vprašanje, kaj danes pomeni biti homo universalis, oziroma celovit človek. Govornika razpravljata o konfliktu med sodobno specializacijo in človeško potrebo po raznolikosti, ustvarjalnosti ter avtentičnem izražanju sebe. Iztok in Andreja izpostavljata, kako nas kapitalistična družba sili v učinkovitost, ozko uporabnost in odtujenost od sebe, medtem ko univerzalnost pomeni sposobnost povezovanja različnih področij, vlog in čustvenih stanj.Epizoda analizira, kako sodobni izobraževalni sistemi, pričakovanja staršev in družbeni ideali oblikujejo posameznika, ki pogosto izgubi stik s sabo. Govorita tudi o tem, kako je možno širino integrirati v profesionalno pot in zakaj je čustvena prisotnost ključna za osebno avtentičnost.
3. Ključne točke
Celovitost ne pomeni vsestranskosti v znanju, temveč sposobnost biti prisoten in avtentičen (00:03:40). Pristnost, igrivost in čustvenost so danes enako pomembne kot strokovnost in znanje.Specializacija ni nujno omejitev, če izhaja iz notranje želje in omogoča integracijo drugih delov sebe (00:22:15). Mojstrstvo nastopi takrat, ko človek usmeri svojo širino v fokusirano delovanje.
Fragmentirani človek (ki živi po pričakovanjih drugih) je pogosto odtujen od sebe, integrirani človek pa deluje iz notranjih vrednot in stika s sabo (00:39:06).
V poplavi informacij je ključno znati izbirati – integracija pomeni selektivnost in zvestobo sebi (00:46:15). Univerzalnost je danes dejanje odpora proti razdrobljenosti.
4. Najboljši citati
»Celovit človek danes ni tisti, ki zna vse, ampak tisti, ki zna ljubiti, delati in se igrati – brez potrebe po popolnosti.« – dr. Andreja Pšeničny (00:03:40)»Ne vem, ali je to bežanje pred težavami ali razvijanje sebe. To vprašanje si postavim skoraj vsak dan.« – Iztok Prosen (00:12:30)
»V svetu, kjer smo vredni samo, če smo uporabni, je že to, da ostaneš povezan s sabo, drzno dejanje.« – dr. Andreja Pšeničny (00:36:47)
-
1. Govornik
Andreja je psihologinja, psihoterapevtka in avtorica podkasta Diskretni šarm drznosti. Njeno delo združuje poglobljeno razumevanje čustvenih procesov, odnosov in notranjih sprememb. V tej epizodi se osredotoča na žalovanje – še posebej na izgubo soustvarjalnega odnosa, ki je bil del identitete in ustvarjalne dinamike. Govori iz osebne izkušnje, strokovnega znanja in ranljivosti.2. O epizodi
Epizoda "Žalovanje: izguba sokreatorja in iskanje poti naprej" (začetek 00:00) odpira globoko osebno in strokovno refleksijo o procesu žalovanja po izgubi sokreatorja podkasta, Marka.Andreja razlaga, kako žalovanje ni le bolečina ob izgubi druge osebe, ampak tudi bolečina ob izgubi dela sebe, ki je obstajal le v tem odnosu (00:04:30). Opiše praznino, ki nastane, ko izgine ne samo sogovornik, ampak tudi soustvarjalna energija, dialog in součuten prostor.
V epizodi razloži razliko med žalovanjem za fizično izgubo, predvideno izgubo (npr. ob napovedi bolezni) in žalovanjem za odnosi, ki umirajo ali ki smo jih morali sami zapustiti (00:17:20).
Povezuje čustvena doživljanja z znanstvenimi razlagami procesa žalovanja (s pomočjo "Profesorja Sove" – umetne inteligence), ki razloži faze žalovanja: šok, jezo, pogajanje, žalost in sprejetje (00:34:00).
Epizoda se zaključi z razmislekom o tem, kako spoštovati preteklost, obenem pa pustiti prostor za prihodnost: kako najti novo ustvarjalno energijo brez da bi izgubili bistvo, ki sta ga soustvarjala (00:41:00).
3. Ključne točke
Žalovanje ni samo bolečina ob izgubi osebe, ampak tudi bolečina ob izgubi dela sebe, ki je bil oblikovan skozi odnos. (00:05:10)Žalovanje je nelinearen proces, ki vključuje valove različnih čustev: šok, jezo, pogajanja, žalost in sprejemanje. (00:34:00)
Praznina ni nekaj, kar moramo takoj zapolniti – včasih je spoštovanje praznine prvi korak k resničnemu okrevanju. (00:38:40)
Nadaljevanje ustvarjanja po izgubi ni izdaja preteklosti, ampak način, da omogočimo rast novim oblikam povezanosti in izražanja. (00:42:30)
4. Najboljši citati
"Žalovanje je proces poslavljanja – ne le od drugega, temveč od dela sebe, ki je živel v tem odnosu." (05:50)"Žalovanje se včasih začne že, ko vemo, da konec prihaja – ne šele, ko se zgodi." (17:30)
"Morda ni vprašanje, ali nadaljevati. Vprašanje je, kako nadaljevati s spoštovanjem do tega, kar je bilo." (41:00)
-
1. Govornika
Dr. Andreja Pšeničny, izkušena terapevtka z globokim razumevanjem človeške psihe, in dr. Marko Pahor, ekonomist z veliki poznavanjem človeške duše v tej epizodi raziskujeta čustvene in simbolne razsežnosti slovesa in izgube. Ob koncu epizode se Andreja tudi sama sooča z dejanskim slovesom od svojega so-voditelja Marka, kar celotni epizodi daje še posebej osebno noto. Glavna tematika je, kako ločiti in razumeti razliko med izgubo kot dogodkom in slovesom kot procesom, ter kako se z njima sočutno in zrelo soočati.2. O epizodi
Epizoda se poglobi v razumevanje različnih vrst slovesa in izgub – tako nenadnih kot zavestno izbranih – in njihovih čustvenih posledic. Dr. Pšeničny razloži, kako je izguba trenutek, medtem ko je slovo proces, ki lahko prinese sprejemanje, simbolno oddaljevanje in hvaležnost za skupno pot.
Slišimo o izgubah zaradi smrti, konca odnosov, selitev, pa tudi o notranjih slovesih, kot so poslovitve od preteklih različic samih sebe ali končanih življenjskih poglavij. Izpostavi se tudi manj vidna plat slovesa, kot je izguba prijateljstva, za katero družba nima jasno določenih ritualov.
Epizoda je prežeta z literarnimi citati in osebnimi refleksijami, kar ji daje čustveno globino in terapevtsko moč. Zaključi se z iskrenim, simbolnim slovesom od Marka, ki zaključuje sodelovanje v podcastu.3. Ključne točke
1. Izguba je trenutek, slovo pa proces.
Slovo omogoča preoblikovanje bolečine v hvaležnost in simbolno zaključevanje odnosa. [00:01:18–00:03:59]
2. Izguba lahko izhaja tudi iz lastne odločitve.
Ko se sami odločimo za odhod, je bolečina pogosto bolj zapletena, saj jo spremlja notranji dvom in praznina. [00:03:59–00:08:35]
3. Slovo je lahko priložnost za povezanost.
Če si dovolimo biti ranljivi, lahko slovo poglobi spoštovanje in povezanost med ljudmi. [00:16:52–00:21:43]
4. Rituali pomagajo pri žalovanju.
Skupna obeležitev slovesa je način, kako skupnost prepozna izgubo in ponudi tolažbo. [00:25:09–00:27:59]4. Najboljši citati
1. "Izbiramo med dvema bolečinama. Včasih je bolj boleče ostati kot oditi." - dr. Andreja Pšeničny (06:35)
2. "Mi izgubljamo samo skupno prihodnost, nikakor pa ne skupne preteklosti." - dr. Andreja Pšeničny (22:04)
3. "Nihče ne vstopi v odnos z namenom, da ga bo zapustil." - dr. Marko Pahor (26:59)
4. "Izgube v našem življenju so žal neizogibne. Slovo je pa nujno, da se z njimi soočimo in da gremo naprej s svojim življenjem." - dr. Marko Pahor (34:41) -
1. Govornika
Dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami, in dr. Marko Pahor, ekonomist in profesor, v tej epizodi podkasta združita vpogled psihologije in družbenih znanosti. Govorita o ljubosumju in zavisti – dveh čustvih, ki ju pogosto doživljamo, a le redko zares razumemo. Skozi strokovno, a dostopno razlago raziskujeta izvor, razvoj in vpliv teh čustev tako v zasebnem kot tudi družbenem in profesionalnem okolju.2. O epizodi
Epizoda se poglobi v razumevanje razlike med ljubosumjem in zavistjo (03:30–05:30): ljubosumje izvira iz strahu pred izgubo nečesa, kar že imamo, medtem ko zavist temelji na želji po nečem, kar ima nekdo drug. Govornika razložita razvojni in psihoanalitični pogled na nastanek teh čustev – od zgodnjega otroštva do kompleksnih odraslih oblik (07:00–09:30).V nadaljevanju (13:00–18:00) obravnavata zdrave in patološke oblike ljubosumja in zavisti ter razkrijeta, kako lahko pozitivne oblike služijo kot motivacija, destruktivne pa vodijo v nadzor, agresijo, sovražnost ali celo blodnje (npr. Otellov sindrom pri patološkem ljubosumju).
Dotakneta se vpliva teh čustev v partnerskih, družinskih in prijateljskih odnosih (25:00–30:30), ter v profesionalnem okolju (31:00–35:30), kjer zavist pogosto poganja tekmovalnost, a lahko hitro preraste v škodljive dinamike, kot so sabotiranje sodelavcev ali mobing.
V zadnjem delu epizode (40:00–44:30) podata konkretne predloge, kako se soočati z ljubosumjem in zavistjo – skozi samorefleksijo, gradnjo zdrave samopodobe, simbolizacijo in hvaležnost.
3. Ključne točke
Ljubosumje ≠ Zavist: Prvo izhaja iz strahu pred izgubo, drugo iz občutka pomanjkanja v primerjavi z drugimi (04:00–05:30).Zdrava oblika obeh čustev lahko spodbuja osebno rast, izboljševanje odnosov in večje razumevanje sebe (13:00–15:00).
Patološke oblike vodijo v posesivnost, nadzor, sovražnost, sabotiranje – lahko tudi do psihotičnih prepričanj (15:30–17:30).
Soočanje zahteva zavestno delo na občutku lastne vrednosti, zavedanju preteklih izkušenj in aktivnem gradnju varnih odnosov (42:00–44:30).
4. Najboljši citati
»Zdrava zavist nas spodbudi, da sami poskušamo doseči, kar občudujemo pri drugih, ne da bi jim to želeli vzeti.« – dr. Andreja Pšeničny (13:20)»Zavist v profesionalnem svetu ni redkost – problem je, ko ne motivira, ampak sabotira.« – dr. Marko Pahor (33:10)
»Pri ljubosumju gre za onemogočanje tekmeca. Pri zavisti pa za njegovo uničenje.« – dr. Andreja Pšeničny (38:00)
-
1. Govornika
Dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami na področju psihodinamske terapije in raziskovanja osebne avtonomije, motivacije ter samopodobe.
Dr. Marko Pahor – ekonomist in predavatelj, ki se ukvarja z ekonomijo vedenja, odločanjem ter vplivom družbenih struktur na posameznika.2. O epizodi
Epizoda odpira temeljno vprašanje: Kaj pravzaprav pomeni biti uspešen – in za koga? Govornika razbijata predstavo, da je uspeh enodimenzionalna, zunanja kategorija. Namesto tega ga osvetlita kot notranjo izkušnjo, ki jo oblikujejo naše vrednote, motivacija in samopodoba.Pojasnjujeta razliko med uspehom, ki izhaja iz pristne notranje želje, in uspehom kot odgovorom na zunanja pričakovanja (družbe, staršev, kulture). Ob tem analizirata strukturo perfekcionizma, imposterskega sindroma, občutkov osamljenosti ob uspehu in strahu pred uspehom kot psihološkem pojavu. Izpostavita tudi družbene razlike v dojemanju uspeha in njegovo ambivalentno naravo – kot normo in tabu hkrati.
Z vpletanjem lastnih izkušenj in terapevtskih zgodb ustvarita dostopen, a hkrati strokoven pogled na to, zakaj uspeh pogosto boli bolj kot neuspeh, in kako ga vendarle lahko živimo kot užitek, ne kot breme.
3. Ključne točke
Uspeh iz zunanje motivacije vodi v tesnobo.
Če nas vodi potreba po potrditvi in primerjanju, uspeh ni vir svobode, temveč pritiska.Strah pred uspehom je pogosto večji kot strah pred neuspehom.
Uspeh lahko prinese osamitev, večjo odgovornost in celo krivdo – predvsem, če ogrozi pripadnost.Avtentičen uspeh temelji na notranji motivaciji.
Ko ustvarjamo iz radovednosti, veselja in mojstrstva, uspeh postane vir notranjega zadovoljstva.Družba spodbuja povprečje – a zavist kaznuje presežke.
Kultura primerjanja in kolektivnega pritiska oblikuje dvoumno sporočilo: »Uspej – ampak ne preveč.«4. Najboljši citati
"Uspeh ni to, kar dosežeš – ampak to, ali si tam, kjer si zares želel biti."
– dr. Andreja Pšeničny (01:32)"Vrh je pogosto osamljen. A bolj kot višina boli to, da tam nihče ne praznuje s tabo."
– dr. Marko Pahor (19:24)"Ko uspeh ne temelji več na igri, ampak na dokazovanju, izgubiš stik z lastno željo."
– dr. Andreja Pšeničny (54:10) -
1. Govornika
dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka z dolgoletnimi kliničnimi izkušnjami, specializirana za osebnostne strukture, travme in sodobne psihološke fenomene.
dr. Marko Pahor – ekonomist in družbeni komentator, z jasno artikuliranimi uvidi v delovanje družbe, norm in psihološkega vedenja v sodobnem kontekstu.Skupaj razpravljata o konceptu normalnosti – kako jo definiramo, kdo jo določa in kako se spreminja skozi čas, kulturo, znanost in vsakdanje življenje.
2. O epizodi
Epizoda se poglobi v vprašanje: Kaj sploh pomeni biti "normalen" v sodobnem svetu? Razprava preseže zgolj psihološki okvir in osvetli, kako družbene norme, diagnostične prakse in kulturna pričakovanja oblikujejo našo predstavo o duševnem zdravju in odklonih.Govornika opozorita na nevarnosti prekomernega diagnosticiranja (npr. "vsi smo malo ADHD"), na normalizacijo stisk in na dejstvo, da mnogi občutki – kot so žalost, jeza, strah – niso znaki motnje, temveč zdravi odzivi na življenjske izzive. Kritično se dotakneta tudi idealizacije psihoterapije, izgube socialnih vezi ter pretiranega poudarka na analizi čustev.
Poudarjeno je tudi vprašanje moči: Kdo določa, kaj je normalno? In kako družbene institucije (znanost, mediji, farmacija) sodelujejo pri oblikovanju novih norm – včasih bolj za ohranitev obstoječih razmerij moči kot za resnično pomoč.
3. Ključne točke
"Normalnost" je pogosto le tiho soglasje družbe.
Kar je danes nevrotično, je bilo včeraj sveto – in jutri morda sprejemljivo. (00:01:00)Terapija je postala nova religija.
Psihološka pomoč je dragocena, a ko postane edina pot do normalnosti, nadomesti skupnost in osebno moč. (00:33:10)Stiska ni vedno simptom – je včasih le življenje.
Žalost ni depresija, frustracija ni motnja, neprijetnost ni razlog za diagnozo. (00:20:14)Banalnost zla sodobnosti? Perfekcionizem in izgorelost sta nagrajena.
Družba ceni tiste, ki se žrtvujejo, in potem z zdravili ter terapijami zdravi posledice sistema, ki jih je ustvaril. (00:49:53)4. Najboljši citati
🔹»Normalnost je pogojena s tem, kaj družba v nekem trenutku potrebuje – ne s tem, kaj je zdravo za posameznika." - Marko Pahor [00:07:40]
🔹 »Od blizu ni nihče normalen.« – Andreja Pšeničny (00:11:56)
🔹 »Normalno je to, kar ti omogoča funkcionirati v neki družbi.« – Marko Pahor (00:05:14)
🔹 »Ali res vsak neprijeten občutek že pomeni diagnozo?« – Andreja Pšeničny (00:20:14)
🔹 »Ko vsi mislijo podobno, to ni znak resnice, ampak konformizma.« – Andreja Pšeničny (00:47:29)Ta epizoda ni le razmislek o tem, kaj je »normalno«, temveč povabilo, da si drznemo biti – resnični. Tudi, če to pomeni, da izpademo malo »nenormalni«.
-
1. Govornika
Dr. Marko Pahor – ekonomist z izrazitim zanimanjem za družbene dinamike in komunikacijsko psihologijo ter
dr. Andreja Pšeničny – psihoterapevtka z dolgoletnimi izkušnjami s področja medosebnih odnosov, čustvene navezanosti in terapevtske obravnave partnerstev.
V tej epizodi skupaj raziskujeta umetnost zapeljevanja: od osnovnih evolucijskih temeljev do psiholoških mehanizmov, ki vodijo privlačnost, flirt in igro moči. Analizirata tako zrelo kot manipulativno zapeljevanje ter razbijata spolne stereotipe.2. O epizodi
Epizoda se poglobi v kompleksnost zapeljevanja kot čustvene, telesne in komunikacijske izmenjave. Govorca analizirata:
• kako zapeljevanje ni nujno povezano samo s spolnostjo, temveč z občutkom bližine, igre in izziva,
• nevropsihološke hormone in čute, ki se ob tem aktivirajo (dopamin, oksitocin, vonj, dotik…),
• razlike med medsebojnim, asimetričnim in manipulativnim zapeljevanjem,
• pomen besed, pogleda, dotika in nepredvidljivosti kot ključnih sestavin erotične dinamike,
• in končno, kako dolgotrajni odnosi lahko ohranjajo privlačnost – skozi zavestno ohranjanje igre in zapeljevanja tudi po letih skupnega življenja.
Epizoda razbije stereotip, da moški zapeljujejo le zaradi spolnosti, medtem ko ženske iščejo odnos. Oba spola hrepenita po čustveni povezanosti – zapeljevanje je pogosto le sredstvo za povezavo, ne cilj.3. Ključne točke
Zrelo zapeljevanje temelji na avtentičnosti in spoštovanju meja – in ni manipulacija, temveč oblika medsebojne igre. [00:18:00]
Vsi čuti sodelujejo pri zapeljevanju – vid, vonj, dotik, sluh in okus, ob tem pa se sproščajo močni povezovalni hormoni (oksitocin, dopamin). [00:09:00]
Razlika med zapeljevanjem in dvorjenjem – zapeljevanje je hitrejše, igrivo in čutno, dvorjenje pa počasnejše, varno in usmerjeno v dolgoročno povezanost. [00:22:00]
Koncept zrelega erotičnega samospoštovanja, kjer je privlačnost povezana z notranjo polnostjo in avtentičnostjo – ne s potrebo po potrditvi skozi druge. [00:47:16]
Najmočnejša strategija zapeljevanja je iskreno dajanje občutka, da je nekdo edinstven, vreden in najbolj zaželen – kar aktivira tako čustveno kot erotično navezanost. [00:34:00]4. Najboljši citati
"Zrel zapeljivec ne beži, ampak izbira, koga bo privabil bližje. To počne brez prisiljenih strategij, jasno pove, kaj želi in pričakuje in je čustveno dostopen. " – dr. Andreja Pšeničny [00:34:00]
"Vsi hočemo biti objekt poželenja. To je človeško." – dr. Marko Pahor [00:20:13]
"Najbolj privlačen je človek, ki uživa v sebi in v tem, kar daje." – dr. Andreja Pšeničny [00:47:10]Ta epizoda je izvrstna za vse, ki jih zanima:
• kako ustvarjati in ohranjati privlačnost,
• zakaj je zapeljevanje več kot spolnost,
• ter kako postati bolj zavesten v dinamiki igre med ljudmi. -
KDAJ STRPNOST POSTANE ORODJE LASTNE UKINITVE?
1. Govornika
Dr. Andreja Pšeničny – priznana psihoterapevtka, specializirana za osebnostne motnje in medosebne odnose.
Dr. Marko Pahor – ekonomist, usmerjen v razumevanje družbenih in ekonomskih struktur.V tej epizodi obravnavata paradoks strpnosti – koncept, ki ga je definiral filozof Karl Popper, in ga povezujeta z osebnimi odnosi, delovnim okoljem ter širšo družbeno dinamiko. Sprašujeta se, kdaj strpnost preseže zdrave meje in kdaj postane orodje manipulacije ali celo orodje za ukinitev odprte družbe.
2. O epizodi
Epizoda se poglobi v vprašanja, kot so:Kaj je paradoks strpnosti? Strpnost ni neomejena, saj dopuščanje nestrpnosti dolgoročno vodi v izkoriščanje in propad strpne družbe.
Paradoks v osebnih odnosih: Če v odnosih dopuščamo nestrpno ali nespoštljivo vedenje brez postavljanja zdravih mej, to postopoma vodi v normalizacijo takšnega vedenja.
Kje je meja med kompromisom in podrejanjem? Razprava o tem, kako pogosto kompromis prikriva podrejanje in izgubo lastne identitete.
Družbeni vidik paradoksa strpnosti: Vpliv sovražnega govora, dezinformacij in političnih skrajnosti na moderno demokracijo.
Ekonomija in pragmatizem tolerance: Kako pragmatična strpnost prispeva k stabilnosti družbe in podjetij.3. Ključne točke epizode
Strpnost ni brezmejna: Neomejena strpnost vodi v normalizacijo škodljivega vedenja, zato so zdrave meje ključne. "Svoboda ene osebe se konča tam, kjer se začne nesvoboda drugega."
V osebnih odnosih je postavljanje mej ključno: Pretirana strpnost vodi v izkoriščanje in ponavljajoče se nezdrave dinamike. "Če kompromis vedno pomeni, da drugi dobijo več, to ni kompromis, to je podrejenost."
Družbena strpnost zahteva selektivnost: Demokratične družbe morajo zaščititi sebe pred sovražnim govorom in ekstremizmi. "Svoboda izražanja ne pomeni svobode za širjenje sovraštva."
Pragmatična toleranca v podjetjih in ekonomiji: Uspešne družbe in podjetja spodbujajo pluralnost, a hkrati postavljajo jasne meje nesprejemljivemu vedenju. "Toleranca, kot sol v jedi – ne preveč, ne premalo."4. Najboljši citati iz epizode
"Če želimo ohraniti odprto družbo, moramo biti pripravljeni omejiti tiste, ki jo želijo uničiti." – Dr. Marko Pahor ( 06:45)"Postavljanje mej ni znak nestrpnosti, temveč znak samospoštovanja." – Dr. Andreja Pšeničny (15:10)
"Strpnost brez meja postane orodje za izkoriščanje, ne za razumevanje." – Dr. Andreja Pšeničny (25:30)
Epizoda ponuja dragocen vpogled v zapleteno dinamiko strpnosti – tako na osebni kot družbeni ravni. Govornika poudarjata, da zdrava strpnost vključuje tudi jasno postavljanje mej, saj to ni le izraz samospoštovanja, ampak tudi ključ do zaščite lastne identitete in družbenega ravnovesja.Poslušajte epizodo, da pridobite praktična orodja za postavljanje zdravih mej in razumevanje, kako zaščititi strpnost pred njenim lastnim paradoksom.
-
Povzetek epizode podcasta "Diskretni šarm drznosti – KDAJ JE NEVTRALNOST IZDAJA?
1. Govornika
• Dr. Marko Pahor, ekonomist, ki analizira družbene in moralne dileme nevtralnosti ter njen vpliv na družbo in posameznika.
• Dr. Andreja Pšeničny, psihoterapevtka, ki pojasnjuje, kako se nevtralnost manifestira v medosebnih odnosih, terapiji in vzgoji.
Raziskujeta, kdaj je nevtralnost resnično znak premišljenosti in objektivnosti ter kdaj postane zgolj izgovor za izogibanje odgovornosti.
2. O epizodi
Tema epizode je nevtralnost kot moralna dilema. Razprava se osredotoča na večplastnost tega koncepta – ali je nevtralnost res etična drža ali zgolj prikrita oblika pasivne podpore obstoječim razmeram.
Govornika raziskujeta nevtralnost v različnih kontekstih, vključno z:
• Nevtralnostjo kot modrostjo ali izgovorom - ali je nevtralnost vedno pravična, ali je lahko tudi moralna slepota?
• Terapevtsko nevtralnostjo – kdaj je potrebna in kdaj terapevt ne sme ostati nevtralen.
• Sodno nevtralnostjo – kdaj nevtralnost postane izgovor za izogibanje odločanju.
• Nevtralnostjo v družbenih konfliktih – kdaj pomeni varnost, kdaj pa prikrito soglasje s krivico.
• Medijsko in politično nevtralnostjo – ali je vedno znak objektivnosti ali včasih vodi do relativizacije resnice.
Epizoda postavlja provokativna vprašanja, kot so: Ali smo kdaj res nevtralni? Ali se s tišino vedno postavimo na eno stran? Je nevtralnost privilegij tistih, ki si jo lahko privoščijo?3. Ključne točke
[00:02:32] Nevtralnost kot poklicna etika
• V psihoterapiji je nevtralnost ključna za omogočanje klientove avtonomije, vendar obstajajo izjeme (primeri nasilja, zlorab).
• Sodniki in novinarji morajo ohranjati nevtralnost, vendar to včasih vodi v izogibanje odločanju.
[00:09:38] Nevtralnost kot družbena odgovornost
• Primer: Slovenski študenti podpirajo srbske protestnike – ali je javna podpora odmik od nevtralnosti ali nujna državljanska dolžnost?
• Včasih je nevtralnost izhod v sili, drugič pomeni zavestno izogibanje odgovornosti.
[00:15:10] Moralna slepota in lažna uravnoteženost
• Nevtralnost je lahko nevarna, kadar se uporablja za ignoriranje krivic.
• Primer: Učiteljica, ki se ni vmešala, ko je učenec napadel sošolko, s čimer je implicitno legitimirala nasilje.
[00:43:55] Banalnost zla in eksperiment Milgram
• Sledenje pravilom brez moralnega premisleka lahko vodi v katastrofalne posledice.
• Eksperiment Milgram: 65 % ljudi je brez ugovora izvajalo ukaze za "elektrošoke", kar dokazuje, da zlo pogosto izvira iz slepe poslušnosti, ne iz sovraštva.Najboljši citati
Dr. Andreja Pšeničny [00:17:45] "Nevtralnost je lahko terapevtska drža, vendar ima svoje meje – tam, kjer nastopi nasilje, se mora terapevt jasno opredeliti."
Dr. Marko Pahor [00:28:12] "Nevtralnost v resnici ne obstaja – tudi ko se ne odločimo, smo že izbrali stran."
Dr. Andreja Pšeničny [00:39:50] "Če si v času nepravičnosti nevtralen, si se postavil na stran zatiralca."Epizoda osvetljuje kompleksnost nevtralnosti in opozarja na njene etične, družbene in psihološke vidike. Včasih je nevtralnost potrebna, drugič pomeni bežanje pred resničnostjo. Je torej nevtralnost vrlina ali moralna slepota? Poslušajte epizodo in presodite sami.
-
1. Govornika
V epizodi podcasta psihoterapevtka dr. Andrejo Pšeničny in ekonomist dr. Marka Pahorja raziskujeta fenomen politike izvršenih dejstev (fait accompli) – strategije, kjer ena stran enostransko sprejme odločitev in druge postavi pred že dokončano situacijo. Razprava vključuje psihološke, družbene in ekonomske vidike tega pojava ter strategije, kako se mu upreti.2. O epizodi
Epizoda obravnava politiko izvršenih dejstev kot strategijo, ki jo srečamo v osebnih, službenih in političnih odnosih. Dr. Pšeničny poudarja psihološke motive, ki stojijo za tovrstnim vedenjem – od potrebe po moči, izogibanja konfliktom, do manipulacije in impulzivnosti. Dr. Pahor pa prinaša ekonomski in politični pogled, kjer razpravlja o primerih iz gospodarstva, kot so prevzemi podjetij, ter geopolitike, kot je aneksija Krima.3. Ključne točke
- Politika izvršenih dejstev kot oblika manipulacije in moči
Ta strategija se uporablja za vsiljevanje odločitev brez dialoga, pri čemer posameznik ali skupina uveljavlja svojo voljo, ne da bi dali možnost ugovora ali pogajanj. Pogosto jo uporabljajo narcistične in avtoritarne osebnosti, prav tako pa je razširjena v hierarhičnih strukturah, kot so korporacije in politični sistemi.
Razlaga: 00:05:56
- Kako ljudje sprejemajo izvršena dejstva
Večina ljudi pasivno sprejme že dokončane odločitve, bodisi zaradi strahu pred posledicami, občutka nemoči ali ker racionalizirajo, da je tako najbolje. Pri tem delujejo psihološki obrambni mehanizmi, kot so izogibanje konfliktom, občutek podrejenosti in upanje, da bodo stvari "same od sebe" postale boljše.
Razlaga: 00:17:16
- Primeri iz gospodarstva in politike
V poslovnem svetu se politika izvršenih dejstev kaže pri prevzemih podjetij, reorganizacijah in enostranskih spremembah delovnih pogojev, kjer se zaposleni znajdejo pred dejstvom, da morajo sprejeti nova pravila ali izgubiti delo. Na geopolitični ravni so klasičen primer aneksija Krima, vojaške invazije in enostranske spremembe meja, ki temeljijo na hitrem ustvarjanju nove realnosti.
Razlaga: 00:29:19
- Kako se postaviti po robu
Ključ do uspešnega soočanja s politiko izvršenih dejstev je hitrost reakcije in odločno nasprotovanje v zgodnji fazi, saj je kasnejše popravljanje posledic veliko težje. Prav tako je pomembno prepoznati manipulacijo, postaviti jasne meje in uporabiti kolektivni pritisk, saj posameznik težje premaga takšno taktiko kot skupina.
Razlaga: 00:33:444. Najboljši citati
"Tisti, ki uporabljajo politiko izvršenih dejstev, ne čakajo na dovoljenje. Njihov cilj ni dialog, ampak vsiljena realnost." – dr. Andreja Pšeničny (00:05:56)
"Ljudje pogosto sprejmejo izvršena dejstva, ker se bojijo posledic upora – pa naj bo to v službi, odnosih ali politiki." – dr. Marko Pahor (00:17:16)
"Racionalizacija je eden najmočnejših obrambnih mehanizmov – prepričamo se, da je tako v redu, ker se bojimo, da ni." – dr. Andreja Pšeničny (00:22:59)
"Ko enkrat sprejmemo izvršeno dejstvo, postane naš nov okvir realnosti, ne glede na to, kako nepravično ali vsiljeno je bilo." – dr. Marko Pahor (00:24:12)Epizoda prinaša zanimive vpoglede v mehanizme manipulacije in strategije odpora – ključna poslušanja za vse, ki želijo prepoznati in preprečiti to taktiko v svojem življenju.
-
Govornika
V tokratni epizodi podkasta Diskretni šarm drznosti se psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor posvetita gaslightingu (poneumljanju) – eni najbolj prefinjenih in nevarnih oblik manipulacije. Dr. Pšeničny, strokovnjakinja za psihoterapijo in dinamiko odnosov, podrobno razloži psihološke učinke gaslightinga na posameznika, medtem ko dr. Pahor s svojega analitičnega vidika osvetli strukturne in sistemske vidike te manipulativne taktike.
O epizodi
Epizoda podrobno raziskuje gaslighting kot obliko manipulacije, ki temelji na ustvarjanju dvoma v lastno presojo, spomine in čustva žrtve. Manipulator premišljeno spreminja pravila igre, zanika pretekle dogodke in preoblikuje žrtvino resničnost, da bi jo naredil odvisno od sebe.
Gre za subtilno in dolgotrajno taktiko, pri kateri manipulator žrtev postopoma prepriča, da je njen notranji občutek napačen. Gaslighting uničuje samozaupanje in povzroča občutek nemoči, tesnobo, depresijo in v skrajnih primerih celo posttravmatsko stresno motnjo (PTSM). Ko starši sistematično zavračajo otrokova čustva in doživljanje, s čimer se otrok nauči dvomiti vase že od otroštva.
Kako družba, propaganda in sodobne tehnologije (npr. deepfake videi) spreminjajo našo percepcijo resničnosti.
Ključne točke
• Gaslighting ni zgolj manipulacija, ampak popolna destabilizacija percepcije resničnosti.
Manipulator zavaja žrtev tako, da postopoma izbriše njeno zaupanje vase. Posledično žrtev postane odvisna od manipulatorja, saj izgubi stik s svojo lastno resnico in identiteto.
• Tipični znaki gaslightinga vključujejo zanikanje dogodkov, preusmerjanje odgovornosti in ustvarjanje dvoma v lastna čustva.
Manipulator lahko žrtev prepriča, da je pretirano čustvena, nerazumna ali celo psihično nestabilna, kar še okrepi njeno odvisnost.
• Gaslighting ni omejen na osebne odnose – lahko deluje na družbeni in politični ravni.
Primeri vključujejo državno propagando, lažne novice in deepfake tehnologijo, ki namerno ustvarjajo zmedo in destabilizirajo javno mnenje.
• Najboljša obramba pred gaslightingom je zaupanje lastni intuiciji, iskanje podpore in prepoznavanje vzorcev manipulacije.
Stabilna oseba, ki zna prepoznati manipulacijo, postaviti jasne meje in poiskati podporo, ima veliko manjšo verjetnost, da postane žrtev gaslightinga.
Čas: [00:10:51] – Zakaj dvom v lastna čustva vodi v psihološko odvisnost od manipulatorja
Čas: [00:22:06] – Pomen postavljanja meja: kako se zaščititi pred gaslightingom
Čas: [00:37:43] – Kdo so najpogostejše žrtve gaslightinga in zakaj?Najboljši citati iz epizode
"Gaslighting ni zgolj igra moči – gre za orkestracijo kaosa, kjer resnica ni cilj, ampak sredstvo za nadvlado." – dr. Andreja Pšeničny ([00:02:01])
"Ko začneš dvomiti v svoje spomine, občutke in misli, postane manipulator tvoj edini vir resnice – in to je bistvo gaslightinga." – dr. Marko Pahor ([00:06:32])
"Najbolj subtilna oblika gaslightinga je tista, ki nas prepriča, da smo mi sami problem, ko pa v resnici nikoli nismo bili." – dr. Andreja Pšeničny ([00:11:45])
"Sistemski gaslighting je najmočnejši takrat, ko začne množica verjeti v laž, ker se posamezniki bojijo dvomiti v 'resnico', ki jim jo servirajo." – dr. Marko Pahor ([00:38:06])V tej epizodi Diskretnega šarma drznosti se dr. Andreja Pšeničny in dr. Marko Pahor poglobita v nevarno psihološko igro gaslightinga. Razkrivata znake, mehanizme in posledice gaslightinga, hkrati pa ponujata nasvete, kako se zaščititi pred manipulacijo.
Naslednja epizoda: Nadaljevanje serije o manipulaciji – kako nas nekdo postavi pred politiko izvršenih dejstev.
Obiščite našo spletno stran D-Š-D.si in se pridružite razpravi! -
Andreja in Marko obravnavata, zakaj je drama sestavni del našega življenja. Drama je kot začimba – brez nje bi bilo dolgočasno, v prevelikih odmerkih pa naporna. Pogosto izhaja iz nezavednih čustvenih vzorcev in služi kot način za obvladovanje notranjega nemira, iskanje identitete in povezovanje z drugimi.
V odnosih drama ohranja intenzivnost, a lahko vodi v konflikte. Družbena omrežja dodatno spodbujajo dramatične vsebine, saj algoritmi nagrajujejo čustveno intenzivnost. Med ljudmi, ki pogosto ustvarjajo dramo, so histrionične, mejne in narcistične osebnosti, ki iščejo pozornost, nadzor ali čustveno stabilnost.
Kljub temu drama ni vedno negativna – majhne vsakdanje drame nam omogočajo sprostitev in povezovanje. Ključ do ravnovesja je, da prepoznamo dramatične vzorce, ohranimo čustveno distanco in usmerimo komunikacijo k rešitvam. Drama je del človeške narave, a pomembno je, da ne postanemo njeni ujetniki.
-
Tišina ni le odsotnost besed, ampak močno manipulativno orodje, ki povzroča psihološki pritisk, neravnovesje moči in čustveno izsiljevanje. Ko nekdo molči, to ni pasivno dejanje, temveč način nadzora, ki pri drugi osebi sproža dvome, tesnobo in občutek krivde.
Molk pogosto izhaja iz otroštva, ko je bil uporabljen kot kazen ali sredstvo za ohranjanje moči. Pri ljudeh, ki se znova znajdejo v takšni situaciji, lahko povzroči občutke zavrnitve, negotovosti in potrebo po popravljanju odnosa. Tišina tako postane prostor, kjer se odvija psihološka igra s ciljem utrditi manipulativni vpliv.
Manipulatorji, med njimi osebe s pasivno-agresivnimi in narcističnimi lastnostmi, uporabljajo molk za kaznovanje ali izogibanje konfliktom. Na ta način drugim preprečijo, da bi razumeli, kaj v resnici čutijo, ter preložijo breme iskanja rešitve na drugo stran. Posledično se obmolknjena oseba sooča z dvomi in krivdo, kar poglablja njeno ranljivost.
Za obrambo pred takšno manipulacijo je ključno ohranjanje notranje stabilnosti in zavest, da molk ni odraz naše osebne krivde ali manjvrednosti. Pomembno je, da jasno izrazimo svoje meje in ponudimo možnost dialoga, ne da bi se ujeli v igro molka. Če se vzorec ponavlja in se odnos ne izboljšuje, velja razmisliti o distanci ali prekinitvi stika, saj je lastno duševno zdravje na prvem mestu.
-
Kaj je čustveno izsiljevanje?
Čustveno izsiljevanje je oblika manipulacije, kjer izsiljevalec s pomočjo krivde, strahu ali sramu nadzoruje žrtev. Namesto jasnih zahtev uporablja čustvene pritiske, zaradi katerih žrtev deluje proti svojim interesom. Pogosto se pojavlja v družinskih, partnerskih in delovnih odnosih.Razlike med čustvenim izsiljevanjem in zdravo komunikacijo
Zdrava komunikacija temelji na spoštovanju, empatiji in vzajemnosti, kjer obe strani upoštevata meje drug drugega. Pri čustvenem izsiljevanju gre za prisilo, enostranski pritisk in ignoriranje potreb druge osebe, kar vodi v nezdrave odnose.Psihološka in ekonomska razlaga
Izsiljevalci pogosto iščejo nadzor zaradi strahu pred izgubo, negotovosti ali lastnih čustvenih ran. Žrtve popuščajo zaradi nizke samozavesti, občutka dolžnosti in strahu pred zavrnitvijo. Čustveno izsiljevanje lahko deluje kot "čustvena transakcija", kjer žrtev "plačuje" z ustrežljivostjo, izsiljevalec pa pridobiva moč.Taktike čustvenega izsiljevanja
Izsiljevalci uporabljajo grožnje, tiho mašo (ignoriranje), vzbujanje krivde, sramotenje in igro žrtve, da dosežejo svoje cilje. Te metode žrtev spravijo v podrejen položaj in zmanjšujejo njeno avtonomijo.Vplivi čustvenega izsiljevanja
Pri otrocih povzroča nizko samzaupanje, anksioznost in težave pri postavljanju mej. V partnerskih odnosih vodi v odvisnost in težave z zaupanjem, na delovnem mestu pa povečuje stres, izgorelost in podrejanje nadrejenim.Kako se zaščititi?
Prepoznajte manipulacijo, postavite meje, naučite se reči "NE", ne prevzemajte odgovornosti za čustva drugih in poiščite podporo. Če se izsiljevanje nadaljuje, razmislite o odmiku iz odnosa.Kako preprečiti, da bi sami postali izsiljevalci?
Starši naj otrokom nudijo brezpogojno ljubezen, ne uporabljajo krivde in sramotenja kot vzgojno sredstvo in spodbujajo otroško avtonomijo. Odprta komunikacija in spoštovanje meja preprečujeta razvoj manipulativnih vzorcev. -
Epizoda "Manipulacije: Katero igro igraš?" raziskuje vsesplošno prisotnost manipulacije v naših življenjih. Manipulacija je prikazana kot igra vplivov – od subtilnih namigov do očitnega pritiska – ki oblikuje naše odločitve in odnose. Ključni poudarek epizode je, da smo vsi tako manipulatorji kot žrtve, pogosto nezavedno.
Glavne točke epizode:
Kaj je manipulacija?
Manipulacija je vedenje, s katerim vplivamo na druge za dosego ciljev, pogosto prikrito. Lahko je pozitivna ali negativna, odvisno od namenov, etike in transparentnosti. Pojavlja se v obliki čustvenih manipulacij, pasivne agresije, gaslightinga in drugih subtilnih tehnik.Zakaj manipuliramo?
Manipulacija izhaja iz želje po moči, nadzoru, izogibanju konfliktom ali izpolnjevanju nezavednih vzorcev iz otroštva. Pogosto gre za obrambne mehanizme iz zgodnjih odnosov.Pozitivna in negativna manipulacija:
Pozitivna manipulacija spodbuja rast, temelji na etiki in spoštovanju avtonomije (npr. motivacija v vzgoji ali terapiji).
Negativna manipulacija izkorišča čustva in ustvarja odvisnost, kar škoduje zaupanju in odnosom.
Vloga čustev:
Čustva so pogosto močnejša od logike in učinkovito sredstvo za manipulacijo, ki temelji na pomanjkljivi čustveni regulaciji in lahko povzroča nezdrave dinamike.Kako prepoznati manipulatorja?
Manipulatorji uporabljajo dvoumne izjave, preusmerjanje odgovornosti, zavajanje in igranje na čustva. Pogosti znaki vključujejo občutke zmede, dolžnosti ali dvoma v lastne zaznave.
Glavno sporočilo:
Manipulacija je univerzalen pojav, ki ga vsi uporabljamo v različnih oblikah. Ključ je v zavedanju svojih namenov in ravnanju v skladu z vrednotami. S prepoznavanjem tehnik manipulacije in razumevanjem svoje vloge v odnosih lahko gradimo bolj zavestne in zdrave interakcije. Vsi "igramo igro," vprašanje pa je, ali igramo pošteno in zavestno. -
Ste prepričani, da poznate resnico o moči in vplivu? Ali pa morda živite pod iluzijo, da so avtoriteta, suverenost, dominanca in avtoritarnost zgolj različni obrazi istega kovanca? V tokratni epizodi podkasta Diskretni šarm drznosti vas psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny in ekonomist dr. Marko Pahor izzivata, da razbijete mite o vodenju, odnosih in vlogah moči, ki nas omejujejo bolj, kot si upamo priznati.
Vprašanja, ki razkrivajo neprijetne resnice:
Je vaš šef suveren vodja, ki gradi mostove, ali avtoritarni tiran, ki vlada s strahom? Se vaša avtoriteta kot starša kaže v postavljanju zdravih meja ali pa nehote vzgajate generacijo otrok, ki se podrejajo iz strahu ali iščejo moč za nadvlado? Zakaj družbeni mediji poveličujejo dominantne osebnosti, medtem ko se pravi suvereni voditelji utapljajo v senci?Ključni poudarki, ki bodo spremenili vaše razmišljanje o moči:
Suverenost ali dominanca? Odkrijte, zakaj tihi samozavestni voditelji pogosto nimajo istega vpliva kot tisti, ki kričijo ukaze. Avtoriteta brez strahu – Mit ali realnost? Razbijamo prepričanje, da brez prisile ni discipline. Psihološka cena moči – Kako vaše otroštvo oblikuje vašo sposobnost voditi ali se podrejati in kaj to pomeni za vaše odnose in kariero. Toksične vzorce, ki jih ne prepoznate – Kako ujeti subtilno avtoritarnost v svojem partnerju, šefu ali celo sebi. Zakaj si resnično suvereni ljudje ne prizadevajo za vpliv – In zakaj to pomeni, da svet vodi napačna elita.Upate pogledati v ogledalo?
Ta epizoda ni za tiste, ki iščejo uteho, ampak za tiste, ki si upajo podvomiti o vsem – od načina, kako vodite svojo ekipo, do tega, kako vzgajate svoje otroke in se soočate s partnerjem. Če verjamete, da poznate prave odgovore, se pripravite na presenečenje. Tukaj bomo razkrili, kako prepoznati skrite dinamike moči v vseh vidikih življenja – od spalnice do sejnih sob – in zakaj pravila igre ni tako preprosto spremeniti.
Prisluhnite Diskretnemu šarmu drznosti, če ste pripravljeni razkriti svoje slepe pege in postati suverena sila v svetu, ki poveličuje dominacijo in kaznuje subtilnost. Ampak pozor – po tem, kar boste slišali, ne boste nikoli več gledali na moč in vpliv enako!
-
Univerzalni temeljni dohodek (UTD) je ideja, ki obljublja brezpogojni mesečni dohodek za vse. A čeprav zveni kot sanjski scenarij, odpira globoka vprašanja o prihodnosti dela, identitete in družbenih odnosov. V epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" sta ekonomist dr. Marko Pahor in psihoterapevtka dr. Andreja Pšeničny brez zadržkov analizirala psihološke in ekonomske vplive te radikalne zamisli.
UTD obeta finančno varnost in svobodo, a za kakšno ceno? Ali bomo postali družba ustvarjalnih posameznikov, osvobojenih nujnosti dela, ali množica brezciljnih lenuhov, izgubljenih brez poklicne identitete? Medtem ko umetna inteligenca in robotizacija spreminjata tradicionalna delovna mesta, morda UTD postaja nujnost, ne le filozofska igra. Če AI že prevzema naloge ljudi, kako bomo preživeli v svetu, kjer delo ni več vir preživetja, ampak privilegij?
Psihološko UTD ni le sprostitev iz primeža stresa, ampak tudi potencialni katalizator krize smisla. Ko delo ne bo več definicija našega življenja, kdo bomo? Ali bodo ljudje v finančni varnosti cveteli v ustvarjalnosti ali se utopili v apatiji in brezdelju? To ni le vprašanje ekonomije, ampak eksistencialne narave – ali smo brez dela sploh še ljudje?
In kdo bo to utopijo plačal? Predlogi segajo od višjih davkov do obdavčitve AI in robotike. A kaj, če so ti prihodki le iluzija? Ali bo UTD res redistribucija bogastva ali nova oblika družbenega razslojevanja, kjer tisti, ki prispevajo, opazujejo, kako drugi uživajo v brezdelju?
UTD je lahko prelomnica človeštva – priložnost za večjo enakost in svobodo ali grožnja družbeni stabilnosti in delovni etiki. V dobi, ko nas umetna inteligenca izziva k razmisleku o naši vrednosti, je vprašanje jasno: Ali je UTD zatočišče pred propadom sistema ali le še ena utopija, ki se bo razblinila v resničnosti?
Morda pa je misija AI najti način, kako zagotoviti UTD?
-
V tej epizodi podkasta "Diskretni šarm drznosti" se dr. Andreja Pšeničny in dr. Marko Pahor lotevata provokativnega vprašanja: Kaj je sreča, kaj je zadovoljstvo – in kako sta si različna? Novoletna voščila nas pogosto opomnijo, da si želimo sreče, a le redko premislimo, ali ne bi bilo bolje zaželeti si zadovoljstva. Je sreča le trenutna ekstaza, ki nas preplavi, ali globoko, trajno stanje? Je zadovoljstvo notranji mir, ki ga dosežemo skozi sprejemanje sebe in svojih nepopolnosti?
Raziskujemo ključne razlike med srečo in zadovoljstvom: Sreča je kot zaljubljenost – intenzivna, evforična, minljiva. Zadovoljstvo pa je kot ljubezen – stabilno, globoko, trajno. Sreča pogosto izhaja iz zunanjih virov – pohvale, dosežki, trenutki evforije. Zadovoljstvo pa je proces, ki se gradi znotraj nas – skozi smiselne odnose, tudi s sabo, notranje zorenje in sprejemanje realnosti.
Epizoda nas vodi skozi filozofske, psihološke in ekonomske vidike sreče in zadovoljstva. Aristotelova evdemonija, psihološki model PERMA in družbena dinamika nas izzivajo, da razmislimo, zakaj se vedno znova zapletemo v past hedonske adaptacije – kjer srečo iščemo v novem, boljšem, več. Ali ni zadovoljstvo tisto, kar nam daje trajno izpolnitev, celo v nepopolnosti?
Najbolj provokativno vprašanje pa je: Ali moderna družba sploh dopušča zadovoljstvo? Potrošništvo in družbena omrežja nas silijo k nenehnemu iskanju sreče v pohvalah, materialnih dobrinah in idealiziranih podobah. A sreča, tako kot zaljubljenost, hitro zbledi. Zadovoljstvo pa je tišje, manj glamurozno, a neskončno bolj trajno.
Morda je pravi izziv prihodnjega leta ta: Namesto "srečno" novo leto si zaželite "zadovoljno" novo leto. Kaj pravite?
- Show more
