Episodios
-
V Cukrarni v Ljubljani so odprli veliko skupinsko razstavo kolaža in asemblaža. Zajema iz bazena sodobne slovenske umetniške produkcije vse od 70. let prejšnjega stoletja do danes, poudarek je prav na prepletanju tradicionalnih in sodobnih pristopov. Pomenljivo so jo naslovili Plastenja in kot neke vrste plasti je zasnovana tudi sama postavitev.
-
Ena najbolj specifičnih in natančno profiliranih programskih sekcij Ljubljanskega filmskega festivala je že od leta 2003 sekcija Ekstravaganca. Z izbranimi filmi, ki vedno tako ali drugače prestopajo meje običajnejših produkcij, si je Ekstravaganca v več kot dvajsetih letih pridobila skoraj kulten status in zvesto občinstvo, odprto za zelo različne žanre, pogojno sprejemljiv črni humor in spektakularno brutalne filmske prizore. In prav taka je tudi letošnja ekstravagantna bera.
Najbolj bizarna je gotovo Nora hiša, nekakšna črna komedija s prvinami trilerja in fantastične grozljivke, posneta v slogu ameriških humorističnih serij iz devetdesetih let nizozemskih režiserjev in scenaristov Steffena Haarsa in Flipa van de Kuila. Zgodba, začinjena z zelo unikatnim humorjem, se posveča izredno razumevajočemu in potrpežljivemu družinskemu očetu Berniju; ta se nehote zaplete z neusmiljenimi ruskimi kriminalci, ki prestopijo vse meje. Nato prestopi meje še Berni … Nora hiša je brezkompromisno bizaren film, ki pretirava v vsem, česar se loti, zato je tudi odziv gledalcev nanj lahko le skrajnosten – ali ga popolnoma obožujejo ali pa popolnoma raztrgajo. Vmesne poti ni.
Precej bolj klasičen, tako v zgodbi kot slogovno, je tudi dobri stari znanec Liffovega občinstva, akcijski kriminalni triler Racija v Manili. Gre za četrti del izjemno priljubljene južnokorejske franšize, v kateri detektiv stare šole s težko roko med preiskavo umora naleti na trd oreh – svetovni splet. Današnji kriminalci namreč ne delujejo več le analogno, ampak predvsem digitalno in dobri klasični, v tem filmu predvsem krvavo fizični, prijemi ne zadostujejo več. A z novimi okrepitvami in tipičnim akcijskim humorjem se zapleti, ki menda temeljijo na resničnih primerih, nazadnje seveda srečno rešijo.
Popolnoma drugačen pa je konec letošnjega zvezdnika med ekstravagantneži, telesne grozljivke Substanca. Francoska režiserka Coralie Fargeat, ki je občinstvo Liffovih Ekstravaganc navdušila že pred leti z neizprosnim žanrskim filmom Maščevanje, se je tokrat spustila v lov na večno mladost – in ga popeljala v skrajnost. Nekaj, kar se je še pred desetletji s filmom Smrt ji lepo pristoji morda zdelo kot zabavno fantazijsko poigravanje, se z zgodbo lepe, a nečimrne Elisabeth Sparkle, ugašajoče zvezde televizijskega fitnesa, sprevrže v grozljivo izmaličenost telesa in duha. Z glavno vlogo v tem izjemno večplastnem filmu, ki ga nekoliko kvari le neposrečen in s preveč posebnimi učinki začinjen konec, se je na filmska platna vrnila tudi Demi Moore, naravnost odlična v svoji telesni in duševni razgaljenosti. -
¿Faltan episodios?
-
Na festivalu Liffe je v sekciji Perspektive deset naslovov, ki se potegujejo za nagrado Vodomec po izbiri mednarodne žirije. Med naslovi je letos kar nekaj filmov, ki so prejeli pomembne nagrade že na drugih festivalih po Evropi. V naboru tako najdemo film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadie, ki je v Cannesu spomladi prejela nagrado Grand Prix, film Proslava hrvaškega režiserja Bruna Ankovića, zmagovalca letošnjega festivala hrvaškega filma v Pulju ter film Strupeno litovske avtorice Saule Bliuvaite, ki je poleti odnesel glavno nagrado iz festivala v Locarnu. Prav z njo se je pogovarjala Petra Meterc.
-
izbor filmov, ki jim lahko rečemo tudi vrhunci festivala, na katere bi bilo dobro biti pozoren v naslednjih dneh: Sosednja soba, Anora, Vermiglio, Brutalist, Megalopolis in Hudičeva kopel.
-
Prejšnji teden so razkrili nominirance 67. Grammyjev in med njih se je v kategoriji najboljšega klasičnega instrumentalista, solista uvrstil tudi slovenski kitarist Mak Grgić z albumom Entourer, posnetim z zasedbo Ensemble Dissonance. S Kitaristom se je o albumu, že tretji nominaciji za to nagrado in njenem pomenu pogovarjal Primož Trdan.
-
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je v torek, 5. novembra, v Slovenski kinoteki podelilo letošnjo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, in sicer gledališki in filmski igralki Marijani Brecelj. Nagrado, ki nosi ime po igralcu Bertu Sotlarju, podeljujejo že od leta 2014. Z Marijano Brecelj je Tesa Drev Juh po svečani podelitvi in kinotečni projekciji filma Pod njenim oknom posnela kratek pogovor.
-
Kaj ponuja letošnji, že 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival? Odvil se bo med 13. in 34. novembrom. Prispevek je pripravil Matej Juh.
-
Železni delci, zloženi kot luske, svetleča rdeča masa, surov beton. Pa obraz, sestavljen iz devetih majhnih, ponavljajočih se, kot na kakšni grafiki Andya Warhola. Vse to so ''kože'' obrazov, ki strmijo v prazno ali pa kar mižijo. Maske, ki jih ustvarja kipar Primož Pugelj, na neki način vzpostavljajo vez z golo prisotnostjo biti. In, kot med drugim zapiše kustos Jiři Kočica, želijo prikazati, ''kar kljub neštetim maskam iz zgodovine še ni bilo simbolizirano, ubesedeno, uprizorjeno ali upodobljeno''. Z avtorjem razstave z naslovom Začetek novembra smo se srečali v Galeriji S na Ljubljanskem gradu.
-
Da je polje umetnosti zelo široko, je Eka Vogelnik dojela že doma, kjer je spoznavala arhitekturo, slikarstvo, ilustracijo, ples in glasbo. Te zvrsti je še nadgradila in s prepoznavnim likovnim slogom, v katerem so bili prisotni tako ekspresionističen duh kot karizmatičnost in milina, zaznamovala več generacij mladih in tudi starejših. Ilustrirala je več kot štirideset knjig. Z mamo Marijo Vogelnik sta napisali besedila za štiri otroške lutkovne predstave in tri radijske igre. Z njo je sodelovala na ustvarjalnih delavnicah skupine Kinetikon, ki jo je pozneje vodila. S sestro Mojco pa je na TV Koper/Capodistria sodelovala pri snemanju eksperimentalnih dokumentarcev o umetniškem ustvarjanju. Likovno je opremila približno petdeset dramskih in plesnih predstav ter okoli dvajset televizijskih oddaj. Napisala je scenarije in uresničila dve lutkovni seriji za otroke na TV Slovenija: Pozabljene knjige naših babic in Bisergora. Za svoj opus je med drugim lani prejela zlato plaketo za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture, leta 2021 pa Klemenčičevo nagrado. Pomembno pa je prispevala tudi k razvoju likovne terapije, izdajala knjige in priročnike o lutkah in delovala kot docentka Fakultete za socialno delo. Njeno pesem Poljanska balada, ki jo je priredila skupina Brina, pa je medijska hiša BBC leta 2006 nominirala za skladbo leta.
-
V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi so na ogled dela palestinskih umetnic in umetnikov. Dve razstavi, Zgodba o Gazi ostaja in Ozvezdja mnogoterih želja, sta pripravljeni z namenom izraziti solidarnost s prebivalci Gaze. Prvo je pripravil Palestinski muzej, druga pa je nastala v sodelovanju z londonsko galerijo Mosaics Room/Soba mozaikov. Ljubljana je tako eno redkih mest v širšem evropskem prostoru, v katerih je mogoče videti palestinska umetniška dela.
-
V Ljubljani je sodobni kanadski filozof Joseph Heath (1967) skozi pogovor, ki sta ga vodila prevajalec Urban Tarman in piska spremne besede Ksenija Vidmar Horvat, predstavil svoje delo Razsvetljenstvo 2.0. To delo, ki ga je v sodelovanju z Založbo Univerze v Ljubljani izdala Mladinska knjiga, je v originalu izšlo pred desetimi leti in je nekakšen poziv k obnovi temeljnih vrednot razuma, kritičnega mišljenja in znanstvene metode. Avtor v njem razgrne, da se družbe danes spoprijemajo s krizo racionalnega razpravljanja in da razumno presojo dejstev izpodrivajo čustva. Zato se je po Heathovem prepričanju za razliko od razsvetljenskega koncepta razuma iz 18. stoletja, ki se osredotoča na individuum, potrebno obrniti na njegov kolektivni aspekt.
-
Žirijo za Jenkovo nagrado v sestavi Tonja Jelen (predsednica), David Bandelj, Zoran Pevec in Matej Krajnc sta tokrat prepričali dve zbirki, ki sta obe izšli pri založbi Slovenska matica, in sicer Miljana Cunta z zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo ter Robert Simonišek z zbirko Vračanje k čistosti.
-
V Avditoriju Portorož so s podelitvijo nagrad zaokrožili 27. Festival slovenskega filma. Daleč največji uspeh je s sedmimi vesnami požel igrani celovečerec Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc. Sicer pa se je na letošnjem festivalu za nagrade potegovalo veliko dokumentarnih in mladinskih filmov, na zaključni slovesnosti pa so večkrat izpostavili vlogo ekipnega in mednarodnega sodelovanja za filmsko produkcijo.
-
27. Festival slovenskega filma Portorož je že čez polovico, še do nedelje bo stregel s projekcijami, pogovori z ustvarjalci ter strokovnimi in družabnimi dogodki, ob koncu pa bodo na večerni slovesnosti podelili nagrade Vesna, poimenovane po junakinji filma, ki ga je leta 1955 režiral František Čap. Nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo letos prejme kostumografinja Zvonka Makuc. Kot so zapisali, je ustvarila nekaj, kar je lepo, skromno in nevsiljivo, a se je številnim generacijam globoko vtisnilo v spomin, posebej pa je slovela kot mojstrica historičnih kostumografij. Sicer pa letos v tekmovalnem programu najdemo 13 celovečercev, 8 filmov manjšinskih koprodukcij, 6 srednjemetražnih ter čez 40 kratkih in študijskih filmov. V Avditoriju Portorož smo se srečali z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar in direktorjem Festivala slovenskega filma Bojanom Labovićem.
-
V javni obravnavi je predlog sprememb Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, krovnega zakona na področju kulture, ki prinaša najobsežnejše spremembe po več kot 20 letih od uvedbe zakona. Spremembe se nanašajo na tretjino zakona. Velik del se dotika samozaposlenih v kulturi, ki se bodo po novem preimenovali v samostojne delavce v kulturi. Med večjimi spremembami za samozaposlene v kulturi bo drsni cenzus. Če je ustvarjalec na letni ravni le za 1 cent presegel neto dohodek v višini 21 tisoč evrov, je izgubil pravico do plačila socialnih prispevkov s strani države. Glede na spremembe pa višji dohodek za ustvarjalce ne bo pomenil te izgube. Bodo pa zaradi tega morali prispevati višje plačilo za socialne prispevke. Predlog sprememb zakona je obravnaval Nacionalni svet za kulturo na svoji prvi seji v novi sestavi (foto: BoBo/Žiga Živulović ml.).
-
Dopoldne so predstavili prvi sklop študijskega tekmovalnega programa ter organizirali predavanje dr. Mihe Trampuža in okroglo mizo na temo pravic soavtorjev avdiovizualnih del. Ob 100. obletnici rojstva so se posvetili tudi režiserju Igorju Pretnarju, ki se je uveljavil po drugi svetovni vojni, izobraževal pa se je med drugim na Vsesovjetski šoli za kinematografijo v Moskvi. O tem in predvsem o četrtkovih projekcijah iz tekmovalne bere.
-
Portoroški Festival slovenskega filma bo potekal od 22. do 27. oktobra. Festival je kulturni in strokovni dogodek, na katerem se srečujejo filmski ustvarjalci, strokovna javnost, poslovni partnerji in ljubitelji filma. Direktor festivala je režiser in scenarist Bojan Labović.
-
Dogajanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu je v polnem teku. Zvrstili so se že številni dogodki, predstavitve in pogovori. Na Mednarodnem odru, ki je eno od osrednjih prizorišč sejma, je včeraj potekal pogovor o ljubljanskem manifestu, danes pa je bila tam okrogla miza z naslovom Evropske bralne raziskave v letih 2023 in 2024, še prej pa debata na temo umetne inteligence in pisanja, če med stotinami sejemskih dogodkov omenimo le tiste s slovensko udeležbo.
-
V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri so odprli letošnjo osrednjo razstavo z naslovom Pravljična tehnika. Gre predvsem za odraščajoči mladini in otrokom namenjeno razstavo, ki bo obiskovalce popeljala med izbor predmetov v otroški in mladinski literaturi slovenskih avtoric in avtorjev. Potopili se bodo v svet kraljev, princev in princes, zmajev, Krpana, Kekca, zveri, brusov, cepcev in mlatičev ter Zvitorepca. Povezuje torej tehniško dediščino z otroško in mladinsko literaturo. Razstavo si je ogledal Goran Tenze.
-
V koprodukciji Teatra Tivoli in Festivala Ljubljana so na območju ljubljanskih Križank uprizorili gledališko predstavo 3 SESTRE REMIX. V njej so združili moči priznani umetniki iz Slovenije, Hrvaške in Srbije. Drama Tri sestre je najbolj znana in največkrat uprizorjena drama ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavloviča Čehova, ki je bila napisana leta 1900. Režiser je Ivica Buljan, avtorica priredbe in dramatruginja pa Manca Sevšek Majeršič.
- Mostrar más
