Episodios
-
V prvi oddaji Futr za jutr v letu 2025 se pogovarjamo o problematiki uporabe kemičnih pesticidov in raziskujemo alternativne načine nadzorovanja škodljivcev.
S prof. dr. Natašo Štajner z Biotehniške fakultete smo se pogovarjali o uporabi RNK interference za zatiranje škodljivcev v kmetijstvu.
-
Tokrat se sprašujemo, kako kmetijstvo vpliva na upad biodiverzitete pri nas in kakšno vlogo odigra pri tem velikost kmetij.
V oddaji znova gostimo doktorico Tanjo Šumrada z Biotehniške fakultete, ki pa bo spregovorila še o tem, kako tudi kmetijska dejavnost prispeva k vrstni pestrosti živih bitij.
-
¿Faltan episodios?
-
Evropska unija ureja zakonodajo okoli poplave novih tehnik za spreminjanje genoma. Kaj bo odslej pomenilo »gensko spremenjen organizem«? Kako se bo spremenila pridelava rastlin?
-
V tokratni oddaji Futr za jutr z gostjo dr. Tanjo Šumrada, raziskovalko s katedre za agrarno ekonomiko, politiko in pravo na Biotehniški fakulteti UL, razpravljamo, katere naravi prijazne kmetijske prakse so v rabi v Sloveniji, katere naravovarstvene prakse so se do sedaj izkazale za uspešne in ali se te razlikujejo med območji intenzivnega in ekstenzivnega kmetovanja. V pogovoru se dotaknemu tudi vprašanja, kako sodelovanje kmetov in naravovarstvenikov izgleda v praksi.
-
V prvi epizodi predstavljamo protislovnosti kmetijskih in okoljskih politik Evropske unije. Kako ta razkorak doživljajo kmetje in kam se v področje kmetijstva vključuje pojem trajnosti?
Osredotočamo se na skupno kmetijsko politiko (SKP) za obdobje 2023–2027 in jo primerjamo z okoljskimi cilji evropskega zelenega dogovora. Ali so kmetijske politike uspešne v zastavljenih naravovarstvenih ciljih in koliko se okoljski cilji med SKP in zelenim dogovorom razlikujejo?
Projekt Futr za jutr sofinancira Eko sklad – Slovenski okoljski javni sklad in Ministrstvo RS za okolje, podnebje in energijo. Za vsebino je odgovoren izključno izvajalec projekta Focus, društvo za sonaraven razvoj, in partner Radio Študent. Vsebina ne odraža nujno stališč sofinancerja.
