Episodit
-
Družinski albumi so zakladnica trenutkov, ki nam pomenijo največ. Pametne naprave in družbena omrežja so spremenili način, kako shranjujemo spomine, saj trenutke z nenehnim fotografiranjem pogosto beležimo površno, so na okrogli mizi projekta STAznanost poudarili govorci.
Antropolog Dan Podjed, kognitivni nevroznanstvenik Grega Repovš, socialna in kultruna psihologinja Hana Hawlina in kulturologinja Natalija Majsova odgovarjajo na vprašanja: Kakšna je vloga spominskih albumov in zakaj je pomemben način beleženja naših spominov?
-
V Bovcu se je sinoči začel BOFF – Bovec Outdoor Film Festival. Potem, ko je lani festival potekal le v Stergulčevi hiši, se letos ponovno vrača tudi v bovški kulturni dom. Festival že 17. leto zapovrstjo v štirih dneh prinaša številne filmske projekcije, predavanja z domačimi in tujimi gosti, razstave, izlete in delavnice.
-
Puuttuva jakso?
-
Kako nastane ročno izdelana violina? Pridite z nami v delavnico goslarja Daniela Muska, ki v središču Škofje Loke izdeluje vrhunske violine, ki so med solisti po vsem svetu tako zelo cenjene, da ti na svoj instrument v vrsti čakajo tudi več let. Musek je znanje pridobil v Cremoni, zibelki goslarstva, izkušnje in modrost pa prinesel v Slovenijo, kjer danes razvija ideje za dostopnejše instrumente za mlade glasbenike.
-
"Zgodilo se je lani. Bil sem naiven. Petarda je bila predelana doma, a tega nisem vedel. Držal sem jo v roki, jo prižgal in v sekundi je počilo. Najprej se nisem zavedal, kaj se z mano dogaja. Odpeljali so me v ljubljanski Klinični center. Izgubil sem veliko krvi in desno roko od zapestja navzdol. V sekundi," se nesreče spominja danes 20-letnik, ki se mu je novembra lani življenje zaradi petarde obrnilo na glavo.
Na dan začetka dovoljene uporabe pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, se pogovarjamo o nevarnosti uporabe teh izdelkov, skrb vzbujajoči razširjenosti kupovanja petard med mladoletniki in o poškodbah, ki nastanejo zaradi njih, z zdravstvenimi delavci, policisti in oškodovancem. -
V Sloveniji imamo kar nekaj frančiškanskih knjižnic. Znamenita, poimenovana po jezikoslovcu Patru Stanislavu Škrabcu, je v Kostanjevici v Novi Gorici, malo manjša je v Nazarjah v Savinjski dolini, frančiškanski knjižnici sta tudi v Kopru in Novem mestu. Najstarejšo pa imamo v Ljubljani, v frančiškanskem samostanu, poleg ene bolj obiskanih ljubljanskih cerkva, ki stoji na Prešernovem trgu. O njej so še pred leti večkrat rekli, da gre za najbogatejšo samostansko knjižnico na Slovenskem, a žal tudi najslabše urejeno. A po prenovi je drugače, knjižnica je zasijala in konec lanskega leta odprla vrata tudi za javnost.
Foto: Tatjana Splichal
-
"Vedno se mi je zdelo, da če se mi življenju kaj zalomi, lahko oprtam nahrbtnik in grem. Kajti če odpreš vrata in greš, se vedno nekaj zgodi, zato se lahko kaj tudi spremeni. A kako za vraga naj nosim nahrbtnik, če me moti celo ogrlica okoli vratu," je zapisala pisateljica Irena Cerar, ki je jeseni na knjižne police poslala knjigo z naslovom Svetišča narave, delo pa je prepričalo tudi široko paleto bralcev, ki so ga izbrali za knjigo leta na letošnjem Knjižnem sejmu v Ljubljani.
Izziv, ki ji ga je postavilo zdravje, je izkoristila sebi v prid in se namenila na sedem zelo različnih kotičkov Slovenije in se jim prepustila v samoti. Od temačnega Kočevskega roga, bohinjskih planin, piranskih solin, prenočevanja v Škocjanskih jamah do odmaknjenega Kozjanskega, kjer je še mogoče najti obogateno resničnost travnikov in visokodebelnih sadovnjakov.
Foto: Borut Peterlin
-
Na tradicionalni prireditvi Ime leta smo gostili posebne posameznike, ki so zaznamovali vseh 12 mesecev iztekajočega se leta. Izjemni gostje, ki v svojih prizadevanjih na različnih področjih našo družbo delajo boljšo, vsakič znova odslikavajo tudi osrednje dogodke iztekajočega se leta. In leto 2024 je bilo v marsikaterem pogledu zaznamovano z razmerami v zdravstvu.
-
December je, neštetim lučkam navkljub, za številne ljudi najtemačnejši mesec. In težja postaneta tudi osamljenost in izključenost iz družbe, še posebej za starejše, a tudi za številne druge, ki pogrešajo družabnost ali si ne morejo privoščiti plačljivih dejavnosti. Zato je vključevanje v dejavnosti, ki jih pripravlja 16 večgeneracijskih centrov po vsej državi, lahko dobra priložnost tudi za popestritev decembrskih dni.
-
Kako nastane izdelek, ki konča v darilni vrečki, postavljeni pod jelko? Gre za vprašanje, ki si ga morda med prazniki ne zastavimo dovolj pogosto. Množični nakupi in obdarovanja z darili, ki so k nam pripotovala iz oddaljenih krajev, že predhodno zavita v nešteto plasti težko razgradljivih materialov, predstavljajo namreč dobršen del na tone naših odpadkov in emisij. Skupina mladih rokodelcev iz Ljubljane se je letos že četrto leto zapored združila, da potrošnikom ponudi bolj trajnostno izbiro. V prav posebni rokodelski trgovini Jelka, se je z domačimi ustvarjalci tradicionalnih rokodelskih izdelkov pogovarjala Mojca Jevšek.
-
Po dveh letih v vlogi predsednice republike smo z dr. Natašo Pirc Musar posneli daljši intervju o poglavitnih problemih države, zunanjepolitični podobi Slovenije v mednarodnem prostoru in povprašali po njenih stališčih glede nekaterih aktualnih vprašanj. Med drugim o porastu nasilja v družbi, spoštovanju pravne države in organiziranih napadih na sodstvo, učinkovitosti predstavniških struktur Slovenije v nekaterih mednarodnih institucijah, kot je Varnostni svet Združenih narodov, ter predsedničinem odnosu do pravice do splava.
-
Mineva 33 let od slovesne premiere filma Babica gre na jug, režiserja Vincija Vogua Anžlovarja, ki se je po dolgi in neozdravljivi bolezni poslovil v začetku decembra. Premiera filma je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma in repriza slovesne premiere bo prav tam na sporedu danes ob 19ih. Sicer pa je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji uspešnica, ogledalo si ga je skoraj 63 tisoč ljudi in tako je bil to najbolj gledan slovenski film po letu 1991, dokler ga ni leta 97 presegel film Outsider. Peter Bratuša, režiser in producent, je takrat pri filmu ob Anžlovarju in Tomažu Strletu sodeloval kot producent, kot pravi zato, ker nihče drug ni želel narediti filma za tako malo denarja, bil pa je tudi direktor fotografije.
Foto: Slovenski filmski center - SFC
-
Ne zgodi se pogosto, a vendar so znani primeri akcij iskanja pogrešanih iz doma starejših občanov ali psihiatrične bolnišnice. Tudi v Idriji, kjer deluje druga največja psihiatrična bolnišnica v Sloveniji, imajo primere pogrešanih povezanih s to ustanovo. Zaradi njihove varnosti je treba osebe najti čim prej in pri tem ob policiji, gasilcih, gorskih reševalcih pridejo na pomoč tudi vodniki reševalnih psov, tudi psov, izurjenih za mantrailing, ki iščejo pogrešane po njihovem osebnem vonju. Disciplina, ki je k nam prišla iz Amerike, se razvija, za zdaj pa je edino društvo za sledenje človeškemu vonju pri nas v Cerknem. Člani društva so pred kratkim, v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Idrija in drugimi službami zaščite in reševanja, pripravili izobraževanje ter prikaz iskanja pogrešane osebe.
-
V Kobariškem muzeju so odprli novo občasno razstavo z naslovom Bil sem vojni ujetnik!, ki ponuja drobce dolgih zgodb osemnajstih vojnih ujetnikov, med temi dveh, ki sta dolga leta ujetništva preživela na Daljnem vzhodu. Vsi drugi so ga preživljali v Evropi – v srbskih, avstro-ogrskih, nemških in italijanskih taboriščih vojnih ujetnikov ali na delu v zaledju.
-
Dobrodelna akcija teče že šesto leto zapored. S taborniškim pristopom v Škofji Loki in njeni okolici zbirajo praznična darila za otroke in starostnike iz socialno šibkejšega okolja.
Od 1. do 15. decembra pa so na spletni strani odprte prijave za vsakogar, ki bi želel komu polepšati praznike in, kot pravi geslo akcije, podariti delček topline.
-
Po svetu je z virosom HIV okuženih približno 40 milijonov ljudi, kar je okoli 60 odstotkov manj kot leta 1995, ko je bila epidemija virusa na vrhuncu. V spomin na žrtve in kot opomnik, da je virus v današnji družbi še zmeraj prisoten, vsako leto 1. decembra obeležujemo svetovni dan aidsa. O stanju ozaveščenosti o spolno prenosljivih boleznih smo se pogovarjali s predstavniki nevladnih organizacij, ki so minuli četrtek v središču Ljubljane v sklopu Evropskega tedna tesitranja nagovarjali mimoidoče.
-
Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker največ teh odpadkov pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.
-
Ker se s tem koncem tedna zaradi ugodne vremenske napovedi že odpirajo nekatera slovenska smučišča, se spodobi, da se tudi mi v petkovi reportaži odpravimo na kraj, ki je s smučarji danes najbolj oblegan - na sejem rabljene smučarske opreme. Prav v teh dneh v Ljubljani poteka največji pri nas, Sejem Snežinka. Sezona sejmov pa še zdaleč ni končana. Tukaj ponujamo seznam sejmov rabljene smučarske opreme:Smučarski sejem SK Gorica 2024, 28. - 30. 11. 2024
Organizator: Smučarski klub Gorica Nova Gorica, Lokacija: Športni center Šempeter Vrtojba (ex, Hit šport center), Več informacij: https://skgorica.si/
Smučarski sejem Snežinka, 28. 11. – 1. 12.2024
Organizator: Smučarski klub Snežinka, Lokacija: Gospodarsko razstavišče Ljubljana – Stebrna dvorana in dvorana Povodni mož, Več informacij: https://www.snezinka.com/tour-item/smucarski-sejem-snezinka/
Smučarski sejem Logatec, 29. - 30. 11. 2024
Organizator: PZUTS Logatec, Lokacija: OŠ 8 talcev, Logatec, Več informacij: https://pzuts-logatec.weebly.com/
Sejem rabljene smučarske opreme Postojna, 29. - 30. 11. 2024
Organizator: DUTS Postojna in SK Kalič Postojna, Lokacija: Gasilsko reševalni center Postojna, Več informacij: https://www.facebook.com/SkKalicPostojna
Smučarski sejem rabljene opreme Vrhnika, 29. - 30. 11. 2024
Organizator: Smučarsko društvo Vrhnika, Lokacija: Pod šotorom v športnem parku na Vrhniki (ob drsališču), Več informacij: http://www.sd-vrhnika.si/
Sejem rabljene smučarske opreme Laško, 29. 11. – 1. 12. 2024
Organizator: Smučarski klub Zlatorog, Lokacija: Otročji center Laško, Več informacij: https://skzlatorog.wixsite.com/skzlatorog/sejem
Sejem rabljene smučarske opreme Velenje, 29. 11. – 1. 12. 2024
Organizator: Smučarski klub Velenje, Lokacija: Rdeča dvorana Velenje, Več informacij: http://www.skvelenje.si/
Sejem rabljene smučarske opreme Bled, 29. 11. – 1. 12. 2024
Organizator: Smučarski klub BLED, Lokacija: OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Več informacij: https://sk-bled.si/
Sejem rabljene smučarske opreme Krško, 30. 11. - 1. 12. 2024
Organizator: ZUTS Krško, Lokacija: OŠ Leskovec pri Krškem
Smučarski sejem Strahovica, 30. 11. - 1. 12. 2024
Organizator: SD Strahovica, Lokacija: Osnovna šola Vodice, Več informacij: http://www.strahovica.si/
42. Smučarski sejem SD Krka Rog Novo Mesto, 30. 11. 2024
Organizator: Smučarsko društvo Krka Rog, Lokacija: Osnovna šola Drska, Več informacij: https://www.sd-krka-rog.si/
ASA - Smučarski sejem, 6. - 12. 2024
Organizator: Sport klub Dol Ajdovščina, Lokacija: Cesta 5. maja 6 (Waldorfska šola)
Smučarski sejem Škofja Loka, 7. - 8. 12. 2024
Organizator: SK Alpetour, Lokacija: Športna dvorana Poden, Več informacij: http://www.sk-alpetour.si/
Smučarski sejem Prekmurje, 7. 12. 2024
Organizator: SK Prekmurje, Lokacija: OŠ I Murska Sobota
Sejem rabljene opreme Gornja Radgona, 7. 12. 2024
Organizator: SK Gornja Radgona, Lokacija: Sejmišče v Gornji Radgoni
Sejem rabljene zimsko športne opreme Radovljica, 12. - 15. 12. 2024
Organizator: Smučarski klub Radovljica, Lokacija: Telovadnica Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, Več informacij: https://www.radski.si/sl/O_klubu/ -
Kako živeti v Aplah 21.stoletja je bilo eno od vprašanj na pogovoru "O arhitekturi za prenovo življenja", ki je bil del programa Orisovih dnevov 2024 v Zagrebu. V okviru Orisa je izšla tudi zajetna monografija Alpski kontrapost, ki predstavlja projekt prenove nekdanje visokogorske domačije Vrlovčnik, v dolini Matkov kot, v neokrnjeni naravi Kamniško-Savinjskih Alp. Prenovo treh zapuščenih podeželskih objektov, na strmem in osamljenem prostoru, na meji z Avstrijo, so zaupali arhitekturnem ateljeju Medprostor.
-
Ponarejanje, ropi, vlomi, analogne in spletne prevare – vse to obsega kriminal, povezan z denarjem. Kdaj se je vse začelo? Z menjalci denarja v antični Grčiji ali morda celo že prej, med tehtanjem grudic žlahtnih kovin v Mezopotamiji? V letu 2023 so bili ljudje po vsem svetu zaradi različnih finančnih prevar oškodovani za skoraj 460 milijard evrov, v Sloveniji za 27,5 milijona. Koliko je še tistih, ki predvsem zaradi sramu prevare sploh ne prijavijo?
-
Se spomnite, ko ste kot otroci v vrtcu male stekleničke polepili s peskom ali pa na karton naredili sliko s kamenčki, koruzo, kavnimi zrni ali čim podobnim? Pesek je od nekdaj privlačil tudi Stanko Golob iz Baške grape. Sprva je slikala z akrili, pred 30 leti, pri 42-ih pa ustvarila svojo prvo sliko s peskom. Koliko jih je od takrat nastalo, ne ve natančno, saj posebne evidence ne vodi. Slike iz zadnjih petih let si lahko ogledate na njeni novi razstavi ob 30-letnici slikanja s peskom naravnih barv in različnih debelin z naslovom "Iz narave preko srca do ljudi" v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu in galeriji Kinogledališča Tolmin.
- Näytä enemmän
