Episodit
-
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
-
Vojna v Ukrajini je po preobratu v Washingtonu vnovič osrednja tema v Evropski uniji. Medtem ko Združene države od Kijeva zahtevajo dostop do redkih naravnih virov v zameno za poslano vojaško pomoč, pa evropski voditelji še razpravljajo, kako doseči ugoden razplet vojne brez zaveznika onstran Atlantika. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da želijo mir, toda ne premirja v obliki ukrajinske kapitulacije.
Ostali poudarki oddaje:
- Hamas zanika nepravilnosti pri predaji trupel talcev.
- V ljubljanskem Kliničnem centru uspešno presadili srce 6-mesečniku.
- Za mesto rektorja ljubljanske univerze se potegujejo trije kandidati. -
Puuttuva jakso?
-
Napovedi, da so vse strani, vpletene v ukrajinski konflikt, pripravljene na pogajanja, so ostale v senci besednih dvobojev ameriškega in ukrajinskega predsednika Trumpa in Zelenskega. Ruske oblasti opozarjajo, da bi bila morebitna napotitev britanskih sil v Ukrajino, čeprav kot del mirovne misije, nesprejemljiva.
Druge teme:
- Borci Hamasa bi predali nadzor nad Gazo, ne pa tudi svojega orožja
- Pobudniki omejitve uporabe mobilnikov v šolah in vrtcih začeli zbirati podpise
- Kulturniki vztrajajo, da Alpacem ne sme biti povezan z EPK
-
Vojna v Ukrajini in varnost v Evropi ostajata v središču pogovorov večjega dela svetovnih voditeljev. Francoski predsednik Emmanuel Macron je na današnje neformalno srečanje prek videopovezave povabil tudi premirja Roberta Goloba. Posebni odposlanec Združenih držav Keith Kellogg pa je na uradnem obisku v Kijevu poudaril pomen razumevanja ukrajinske potrebe po varnostnih zagotovilih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je medtem odzval na poziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa k volitvam v Ukrajini, češ da Zelenski uživa nizko podporo javnosti. Kot je dejal, Trump živi v prostoru dezinformacij.
Podrobnosti sledijo po teh poudarkih oddaje:
- Slovenska vojska v luči varnostnih razmer krepi oboroževanje, a poglaviten izziv ostajajo kadri.
- Obrestna mera druge ljudske obveznice bo 2,75 odstotka.
- Šolarji z vzhoda države v počitniških dneh med drugim vijugajo po snežnih strminah. -
Delegaciji Združenih držav Amerike in Rusije sta v Riadu začeli pogovore o obnovi medsebojnih odnosov in vojni v Ukrajini. Kremelj je sporočil, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen na pogajanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter da se ima Ukrajina pravico pridružiti Evropski uniji, ne pa tudi Natu.
Druge teme:
- Izrael ob izteku premirja s Hezbolahom ohranil enote na petih položajih na jugu Libanona.
- Pokojnine bodo višje za 4 odstotke in pol.
- Gospodarska zbornica opozarja na nujnost razbremenitve plač. -
Nekateri evropski voditelji bodo v Parizu iskali skupni načrt za mir v Ukrajini. Ameriške oblasti so Evropsko unijo za zdaj izključile iz pogovorov z Rusijo - to je na stari celini sprožilo paniko. Na vprašanje, ali bo Evropa sama skrbela svojo varnost, prihajajo novi odgovori; nekatere države so namreč prvič nakazale, da so pripravljene mir v Ukrajini zagotavljati tudi z lastno vojsko.
Ostali poudarki oddaje:
- Izrael tik pred rokom za umik spet udaril po Libanonu.
- Povprečna plača lani ob upoštevanju inflacije zrasla za 4 odstotke.
- Zamejci v italijanski Gorici proslavili kulturni praznik in izjemne dosežke. -
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
-
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
-
Srednje šole in fakultete so danes odprle vrata vsem, ki jih zanima nadaljevanje šolanja pri njih. Devetošolci in dijaki zadnjih letnikov srednjih šol se med drugim lahko seznanijo z možnostmi in pogoji študija ter razvoja kariere, tudi tokrat jim pomagajo študentske in dijaške organizacije. Izobraževalne ustanove bo mogoče obiskati še to popoldne in jutri dopoldne.
Drugi poudarki oddaje:
- Zaveznice morajo pred pogajanji z Rusijo izoblikovati skupno stališče, poudarja Ukrajina.
- Generalna državna tožilka Bergant: ni razlogov za dvom o pravilnosti odločitve glede varovanja tožilcev.
- Pri nas lani po prvih ocenah 1,6-odstotna rast BPD. -
Pred poslopji zaporov so bili dopoldne enourni opozorilni protestni shodi zaposlenih v zaporskem sistemu. Poleg pravosodnih policistov so se jih udeležili strokovni uslužbenci, inštruktorji in tehnično osebje. Opozorili so na nevzdržne razmere in na vlado naslovili več zahtev.
Drugi poudarki:
- Gospodinjstva še vsaj do julija oproščena plačevanja prispevka za obnovljive vire energije
- V Münchnu voznik zapeljal v množico, več ljudi ranjenih
- Kijev in Bruselj ne smeta biti izključena iz mirovnih pogovorov, poudarjajo v Natu in Uniji -
V svetu se vrstijo obsodbe predloga ameriškega predsednika Donalda Trumpa o preselitvi Palestincev iz Gaze. V Arabski ligi poudarjajo, da bi uresničitev predloga pomenila ponovitev nakbe, torej katastrofe, ko je iz Izraela pobegnilo 800 tisoč Palestincev. Iz Bele hiše odgovarjajo, naj kdo ponudi boljši predlog. Medtem v Gazi še vedno ni trdnega miru, ljudje skušajo začasen dom poiskati pod šotori.
V oddaji tudi o tem.
- Evropska komisija načrtuje povečanje konkurenčnosti ter okrepitev gospodarske odpornosti Unije
- Lastniki invalidskega podjetja CSS na skupščini razveljavili likvidacijo
- V mariborski občini vpisujejo otroke v prvi razred osnovnih šol -
Višje ameriške uvozne carine terjajo ustrezen odziv, so si enotni drugod po svetu - med drugim v Kanadi in Evropski uniji. To bo občuten udarec za staro celino, opozarjajo analitiki, saj so Združene države med najpomembnejšimi izvoznimi trgi za evropska podjetja. Nemški kancler Olaf Scholz opominja na moč Unije kot ogromnega trga s 450-imi milijoni prebivalcev - ob tem upa, da to ni začetek vzajemnega uvajanja carin. Zaskrbljene so tudi nekatere slovenske družbe.
Drugi poudarki:
- Trump z grožnjami od Hamasa zahteva takojšnjo izpustitev preostalih talcev.
- Graditev centra Rotovž v Mariboru se draži.
- Pristojni opozarjajo na širjenje obolenj dihal med otroki. -
Kako bodo na evropsko gospodarstvo vplivale višje carine v Združenih državah? Ameriški predsednik Donald Trump naj bi danes uradno potrdil 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija. Uradni Bruselj napoveduje ustrezen odziv, češ da sankcije Washingtona niso upravičene.
Druge teme:
- Izplačilo prvih plač v javnem sektorju po uveljavitvi plačne reforme
- Bo sanacijo škofjeloške družbe CSS prevzela Mariana Rebernik?
- Novi selektor naših odbojkarjev je Italijan Fabio Soli. -
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
-
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
-
Kako napredujejo pogajanja glede pokojninske reforme? Na našem radiu smo pridobili vladni dokument o njeni vsebini, ki razkriva, da bodo spremembe pokojninske zakonodaje postopne, v polnosti bi začele veljati leta 2034.
Druge teme:
- Vrstijo se ostri odzivi na ameriško uvedbo sankcij proti uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča
- Družba 2TDK: Turško podjetje Yapi Merkezi ne zapušča projekta Drugi tir
- Obiskovalce v Vrbi bo letos pričakalo gradbišče, prihodnje leto pa sodoben kulturni center -
Poslanci državnega zbora so dopoldne na kratki izredni seji brez razprave s 44 glasovi za in nobenim proti sprejeli zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce. Zakon prinaša znižanje najvišjih tarif za obračunsko moč za januar in februar, kar bo gospodinjstvom prineslo nekoliko nižje položnice za ta dva meseca. Izpad v višini 19 milijonov evrov bo pokril sistemski operater prenosnega omrežja Eles.
Druge teme:
- Šolniki z novelo o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zadovoljni, a so pričakovali več.
- Izraelski obrambni minister vojski odredil priprave na odhod Palestincev iz Gaze.
- Krajane Apač razburja obnova vojaškega strelišča, danes pričakujejo pojasnila. -
Izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o preselitvi Palestincev, ameriškem prevzemu nadzora nad Gazo in graditvi bližnjevzhodne riviere odmevajo po vsem svetu. Trump je to izjavil v Washingtonu kot gostitelj izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki se je zdel ob teh predlogih celo nekoliko zadržan.
V oddaji tudi o tem:
- Združene države in Unija z ostrejšo politiko do kitajskih spletnih trgovcev
- Januarja po letu dni spet več kot 50 tisoč brezposelnih
- Novogoriški zdravstveni dom kadrovsko stisko rešil z 11-imi zdravniki iz držav nekdanje Jugoslavije -
Evropske voditelje zaposluje grožnja ameriških carin, kakršne so že prizadele Kitajsko. Washingtonu ponujajo pogovore, a opozarjajo tudi, da so pripravljeni na nasprotne ukrepe. Luksemburški zunanji minister Xavier Bettel meni, da bo ameriški predsednik Donald Trump sicer konstruktiven, a naporen sogovornik Bruslja.
Druge teme:
- Medijski zakon bo koalicija najverjetneje še dopolnjevala.
- Ministrstvo za delo od SDH pričakuje pomoč pri ustavitvi likvidacije CSS.
- Koprska Agraria po decembrskem požaru odpušča delavce. -
Krepitev obrambnih zmogljivosti je v ospredju neformalnega srečanja voditeljev držav članic Evropske unije v Bruslju. Premier Robert Golob je v luči geostrateških napetosti izpostavil, da Slovenija vztraja pri zvišanju obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP-ja do leta 2030.
Drugi poudarki oddaje
- Vse primorske občine bodo finančno prispevale k projektu regijske oskrbe z vodo
- Številni ljubljanski dijaki po požaru v domu na Poljanski izkoristili psihosocialno podporo
- Izolo pretresajo primeri medvrstniškega nasilja - Näytä enemmän
