Episodit
-
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
-
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V tretji oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkoma akademikov dr. Milčka Komelja, ki je predstavil Rebulove najzgodnejše dnevnike in ddr. Marije Stanonik, ki je Alojza Rebulo postavila v kontekst krščanske duhovnosti in slovenstva.
-
Puuttuva jakso?
-
Pripravili smo pogovor o aktualnem dogajanju pri nas. Pred nekaj dnevi je bila spet spominska slovesnost v Dražgošah, kjer je bila slavnostna govornica predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Letos mineva 80 let od konca druge sv. vojne in v tem letu spomina bomo pripravili več oddaj, ki se bodo dotaknile te pomembne obletnice.
-
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat sta o boleči ločitvi od rodne domovine Slovenije, vznemirljivi begunski poti, prihodu v Avstralijo in tamkajšnjih začetkih novega življenja spregovorili Vida Tončič Kravos in Romana Žetko.
-
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra lani, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 3. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke dr. Tomaža Ivešića, Primoža Sturmana in spomine na očeta Eveline Jeza.
-
Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha. O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar.
-
V začetku leta 2024 je bil sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič na delovnem obisku med Slovenci v Avstraliji in je tam posnel več pričevanj. Tokrat nam je svojo zanimivo izkušnjo poti v Avstralijo predstavil Peter Mandelj, predsednik Urada za Slovence v Melbournu ter spoštovan član slovenske skupnosti, rojen leta 1935 v Šmartnem pri Litiji. Leta 1953 je emigriral v Avstralijo.
-
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pripravila znanstveni posvet ob stoti obletnici rojstva akademika Alojza Rebule z naslovom Alojz Rebula: Slovenec med zgodovino in nadčasnim. V drugi oddaji iz niza ste lahko prisluhnili prispevkom: Alojz Rebula kot pedagog in mentor, ki ga je pripravil Tomaž Simčič, Sejati iz sejalskega imperativa Erike Jazbar in Spominom Marija Mavra o Alojzu Rebuli, ki jih je prebrala njegova vnukinja Mojca Petaros.
-
Publicist in urednik Metod Berlec je avtor znanstvene monografije z naslovom Nacionalne države na udaru globalizacije. Knjiga pred bralce prinaša njegovo doktorsko disertacijo, ki smo jo predstavili skupaj z dr. Jožetom Dežmanom.
-
V Trstu v tamkajšnji Peterlinovi dvorani je septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo. Ob 40-letnici njegove smrti sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 2. oddaji s tega posveta ste lahko poslušali prispevke Špele Chomicki (Homicki), Iva Jevnikarja in spomine Draga Štoke.
-
V oddaji Moja zgodba smo govorili o požigu cerkve sv. Antona Puščavnika v Železnikih 22. novembra 1944. Gosta sta bila 95-letni Konrad Triler, ki je to kot 15 letnik videl in tudi reševal dragocenosti iz cerkve in pa upokojeni profesor zgodovine in geografije, nekdanji politik Vincencij Demšar. O tem v Železnikih pripravljajo tudi razstavo na katero vas prav lepo vabimo.
-
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
-
V Peterlinovi dvorani v Trstu je v petek, 20. septembra 2024, potekal znanstveni posvet z naslovom Franc Jeza (1916–1984): pisatelj, publicist in borec za samostojno in demokratično Slovenijo, ob 40-letnici smrti, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta. V 1.oddaji s tega posveta ste lahko med drugim poslušali predstavitev knjige Igorja Omerze z naslovom »Franc Jeza – separatist.
-
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Prisluhnete lahko drugi oddaja v kateri sta spregovorila Peter Hribar, ki je predstavil gibanje Rado in Ksenija Hribar – gibanje za odpuščanje in sožitje in pa dr. Jože Dežman, predsedniku Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je v referatu primerjal tri totalitarne režime nacionalsocializem, fašizem in komunizem in ugotavljal njihove skupne imenovalce.
-
V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.
-
V oddaji ste lahko prisluhnili pričevanju Edvarda Trobca, ki se je rodil leta 1922 v Velikem Dolu, prebival pa je v Križu na Krasu. V italijansko kopensko vojsko je bil mobiliziran januarja 1942. Iz Tortone v Piemontu je bil napoten v Neapelj in od tam na bojišče v Libijo. Od britanskih sil je bil zajet v času bitke pri El-Alameinu v Egiptu. Zatem je bil pripeljan v ujetništvo na Škotsko. Domov se je vrnil junija 1946.
-
V oddaji smo gostili dr. Petra Hribarja, ki nam je predstavil Gibanje za osebno odpuščanje in sožitje Rado in Ksenija. To sta bila zadnja lastnika gradu Strmol, ki so ju partizani izvensodno ubili leta 1944. V pogovoru nam je gost predstavil svojo zamisel za pomiritev in spravo preko neposrednega osebnega odpuščanja v imenu pokojnih žrtev, potomcem storilcev zločinov v medvojnem in povojnem času. Namen gibanja je v razumni prihodnosti doseči resnično narodno pomiritev in spravo.
-
Predstavili smo knjigo o prvi svetovni vojni z naslovom Življenje v zaledju soškega bojišča, ki jo je napisal muzejski svetnik dr. Marko Štepec, skrbnik zbirk prve svetovne vojne v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Knjiga pripoveduje o spremembah, ki jih je prva svetovna vojna prinesla v vsakdanje življenje civilnega prebivalstva in je nujna za razumevanje medvojnega časa.
-
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
-
Decembra 2023 so za zidom pokopališča v Šentvidu v Ljubljani izkopali posmrtne ostanke domobrancev Janeza Vrečka in Vinka Tavčarja, ki sta bila pokopana v skupni grob kot žrtvi uničevalnega taborišča v Škofovih zavodih. Za odkritje in ekshumacijo je najbolj zaslužen Ivo Piry, nečak ene od žrtev, ki je na podlagi dokumentov našel mesto pokopa in tudi sorodnike druge žrtve. V oddaji smo slišali, kako so v družinska grobova zdaj uspeli pokopati njune najdene ostanke.
- Näytä enemmän
