Episodit
-
Zgodovina Evrope v času hladne vojne je drugačna, če jo opazujemo z obmejnega prostora Alpe-Jadran kot pa če nanjo gledamo z vrha berlinskega zidu, je prepričan Borut Klabjan, zgodovinar z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper. To je tudi eno od konceptualnih izhodišč njegovega projekta Open Borders, ki je aprila 2022 postal prvi slovenski prejemnik sheme Advanced grant Evropskega raziskovalnega sveta za projekt s področja družboslovja in humanistike.
-
V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni številnim kemikalijam, ki v naše telo prihajajo iz okolja. Za nekatere med njimi vemo, da so škodljive, za mnoge ne. Med bolj poznanimi so ftalati, hormonski motilci, ki so povsod okoli nas. V človeških vzorcih pa so našli tudi pesticide, ki so pri nas prepovedani.
-
Puuttuva jakso?
-
Raziskava Slovensko javno mnenje, ki jo tradicionalno izvaja Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, je prva tako velika in kontinuirana javnomnenjska raziskava pri nas. Raziskava skozi leta izkazuje, da smo Slovenci kljub družbenemu odpiranju nezmožni ločitve od tradicionalnih vrednot, med katerimi je najpomembnejša družina.
-
Les je material, ki bi lahko gradbeni sektor popeljal v bolj trajnostno prihodnost. Eden ključnih izzivov na tej poti je občutljivost lesa na zunanje vplive, predvsem vlago. Ta problem v raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE v Izoli naslavljajo s prebojno idejo - premazi iz živih celic gliv, ki omogočajo samozdravljenje lesa.
-
Kraške jame so v Sloveniji prepoznane kot naravne vrednote državnega pomena, a preteklo onesnaževanje se ne čisti samo od sebe in potencialno predstavlja nevarnost tudi za podtalno vodo. Po ocenah raziskovalcev je onesnaženih med 20 in 30 odstotkov vseh slovenskih jam, katerih sanacija je precejšen vendar uresničljiv izziv.
-
Decembra, leta 2019 se je na Kitajskem pojavila povsem nova in izjemno prenosljiva oblika koronavirusa, ki so jo kasneje poimenovali SARS-CoV-2. Po letu dni raziskav smo dobili učinkovito cepivo proti novemu virusu, v Evropski uniji (EU) pa so pristojni odtlej odobrili eno zdravilo proti novi bolezni covid-19. Mariborska raziskovalka dr. Anja Kolarič pojasnjuje, da je virus zelo izmuzljiv, pri zdravilu pa je treba poskrbeti, da nima nepredvidljivih vplivov na človeško celico.
-
Na bolezen opičjih koz je svetovna javnost postala pozorna sredi maja, ko so jo v večjem številu zaznali v državah, v katerih se sicer ne pojavlja. Izbruh opičjih koz spremljajo številne dezinformacije.
O mitih, kot je ta, da opičje koze povzroča cepivo proti covidu-19, smo se še pred odločitvijo Svetovne zdravstvene organizacije, ki je izbruh opičjih koz razglasila za grožnjo javnemu zdravju, pogovarjali z epidemiologinjo Evo Grilc s centra za nalezljive bolezni pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. -
Spletni medij
Pod črto je bil ob ustanovitvi leta 2014 prvi neprofitni preiskovalni medij v Sloveniji. Financira se s pomočjo donacij bralcev, podjetij in podjetnikov ter sredstev fundacij za posamezne projekte. Vsebine skupaj z ekipo pripravlja direktorica in odgovorna urednica Taja Topolovec.
Novinarji Pod črto se ukvarjajo predvsem s pripravo in objavo poglobljenih zgodb z različnih področij, njihov namen pa je, da ne samo razkrijejo posamezne nepravilnosti, ampak da dogajanje o tem spremljajo skozi čas -
Medtem ko statistični podatki ne kažejo drastičnega povišanja cen hrane v zadnjem letu, lani se je namreč hrana podražila za štiri odstotke, pa imajo potrošniki občutek, da za hrano namenjajo vse več denarja.
O tem, kaj vse določa cene na različnih ravneh v agroživilski verigi, kaj se s cenami hrane dogaja na poti do trgovskih polic in v statistični obdelavi podatkov, kaj lahko ob podražitvah naredi država in o tem, kakšna povišanja cen hrane lahko potrošniki pričakujemo v prihodnjih mesecih, smo se pogovarjali z agrarnim ekonomistom in izrednim profesorjem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Alešem Kuharjem. -
Spletni pogovor o problematiki družbenih omrežij - širjenju dezinformacij, vplivu na družbo in posameznika.
Sodelujejo:
- novinarka in urednica spletnega časopisa Časoris Sonja Merljak Zdovc
- antropolog in predavatelj Dan Podjed
- informatik, predavatelj in strokovnjak za kriptografijo in informacijsko varnost Muhamed Turkanović -
Na spletnem pogovoru o infodemiji v času pandemije so mlada raziskovalka na ljubljanski fakulteti za farmacijo in moderatorka Facebookove skupine Science Mamas' Vaccine Forum Lucija Ana Vrščaj, znanstvena komunikatorka Zarja Muršič ter Mitja Vrdelja z NIJZ spregovorili o problematiki informiranja v pandemiji.
-
Poleg znanstvenoraziskovalnega dela je naloga znanstvenikov tudi, da dobro komunicirajo svoje rezultate na razumljiv način, čemur bo v prihodnje treba nameniti več pozornosti.
-
Olimpijski komite Slovenije si v sklopu projekta dvojna kariera, ki ga podpira tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, med drugim prizadeva za prilagajanje izobraževalnega sistema vrhunskim športnikom, tudi s certificiranjem izobraževalnih ustanov. S tem Slovenija postavlja nove mednarodne smernice.
-
Spletni pogovor o prepletanju umetnosti in znanosti, s poudarkom na križanju teh področij v sodobni umetnosti.
-
Novinarji se v zadnjem času soočajo z vse več pritiski na svoje delo, poleg blatenja in nadlegovanja so postalo priljubljeno orodje tudi t. i. SLAPP tožbe. S strateškimi serijskimi tožbami želijo tožniki pogosto izčrpati novinarje in medije, tako finančno kot časovno, s tem pa je oteženo njihovo delo.
O nevarnostih in izzivih, ki jih predstavljajo strateške tožbe, smo se v podcastu v okviru projekta Neja pogovarjali s predsednico Društva novinarjev Slovenije Petro Lesjak Tušek in odvetnico s področja medijske zakonodaje Jasno Zakonjšek. -
Med Slovenci, ki se izobražujejo ali delujejo v tujini, si vsaj nekateri zagotovo zelo želijo vrnitve v domovino, a je to malo verjetno. Zaplete se namreč pri priložnostih, ki jih domovina ponuja za vračanje, bodisi v akademski sferi bodisi v gospodarstvu.
-
Pandemija covida-19 je ob kaosu, ki ga je povzročila, razkrila številne sistemske pomanjkljivosti, hkrati pa se je pokazala potreba po usklajenem in koordiniram odzivu. Evropska komisija se je na to med drugim odzvala s pobudo za oblikovanje zdravstvene unije in v tem okviru predlagala ustanovitev novega evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere Hera.
-
Začenja se podnebi vrh COP26 v Glasgowu. Ob vse glasnejših pozivih k okrepitvi boja proti podnebnim spremembam in opozorilih, da se planet segreva vse hitreje, so pričakovanja velika. Svetovni voditelji bodo prihodnje dni poskušali najti konkretne zaveze za boj proti podnebni krizi, saj trenutni ukrepi in cilji niso dovolj.
-
Širitev Evropske unije na države Zahodnega Balkana se je znašla v zastoju, kar je posledica širitvene utrujenosti na strani EU in pristopne utrujenosti na drugi strani. Kljub temu EU še naprej tem državam nudi različne instrumente, katerih namen je ravno približevanje uniji, ključen instrument je predpristopna pomoč. Iz te se financirajo tudi programi Twinning in Taiex, pri katerih gre za tehnično pomoč državam kandidatkam.
-
Evropska komisija je poleti predstavila obsežen sveženj Pripravljeni na 55, ki bo povezavo pripravil na pot v podnebno nevtralno družbo. Pred evropskimi podjetji in državljani so korenite spremembe, ki bodo temeljito spremenile načine, kako ljudje vozijo, se grejejo, proizvajajo ter upravljajo z gozdovi in zemljišči.
- Näytä enemmän
