Episodit
-
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gostja Gašperja Andrinka je bila izr. prof. dr. Andreja Vezovnik, ki poučuje na Fakulteti za družbene vede ter deluje v sklopu Centra za socialno psihologijo, v zadnjem obdobju pa se ukvarja predvsem s hrano in diskurzom zgrajenim okoli tega pomembnega področja za človeka. Sama pravi, da je hrana zelo politična, kar se še posebej izkazuje tudi v ameriški družbi in širitvi ameriškega vpliva po svetu. Ima dve različni izkušnji bivanja v Združenih državah Amerike, med drugim je bila tudi priča zgodovinskemu dogodku, ko so leta 2008 Američani prvič v zgodovini za predsednika izvolili temnopoltega kandidata.
-
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gost Gašperja Andrinka je bila Miha Blažič, kot glasbenik poznan kot N'toko, ki je zaznamoval slovensko hiphop sceno, je svoja zgodnja leta otroštva preživel v Združenih državah Amerike. “Zanimivo je, da ko si gledal ameriške medije takrat, niso bili naklonjeni odcepitvi Slovenije ter razpadu Jugoslavije. Slovenija je takrat bila v medijih prikazana kot neka odpadniška država, ki se gre separatizem in ustvarja nemi," je povedal v podkastu. V pogovoru se Miha Blažič spominja tega obdobja ter tudi razmišlja o sodobni ameriški kot slovenski družbi o tem kako se prepletata in obenem razlikujeta.
-
Puuttuva jakso?
-
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gost Mojce Širok je bil Uroš Seljak,redni profesor na kalifornijski Univerzi Berkeley, kjer vodi center za astrofiziko in proučuje evolucijo vesolja. "V bistvu se vpliv poliitke na svet znanosti najbolj pozna preko financiranja projektov, je kar nekaj vladnih agencij, ki lahko financirajo tvoje projekte," je dejal Uroš Seljak.
-
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gostja Slavka Jeriča je bila znanstvenica Maruša Bradač, ki se ukvarja s preučevanjem galaksij. V ZDA je živela 17 let, od katerih je zadnjih ducat let raziskovala in predavala na univerzi Davis. Pred dvema letoma se je vrnila v Slovenijo, zdaj deluje na FMF-ju. "Prav presenetilo me je, da je raven študentov na ameriških univerzah toliko nižja, kot je pri nas. Naši študenti so na višji ravni, dosti boljše so izobraženi in dosti bolj kritično znajo gledati na stvari," je prepričana znanstvenica Maruša Bradač.
-
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gost Igorja E. Berganta je bil profesor na Fakulteti za družbene vede Tomaž Deželan. "Evropske sanje imajo specifične vrednote, ki jih ameriške sanje ne upoštevajo. To so enakost in socialna pravičnost ter vloga države pri tem. Pri Američanih pa je visoko predvsem osebna skrb za uspeh," je dejal Deželan.
-
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa.
Politika je vedno odraz naroda in ameriška politična razdvojenost je odraz razdvojenosti ljudi, je v podkastu ZDA 2024 v pogovoru z Mojco Širok dejala Katja Geršak, strokovnjakinja za strateško komuniciranje in dobra poznavalka ameriške družbe in politike, ki je študirala in delala v ZDA, zdaj pa se tja redno vrača tako osebno kot službeno. -
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gost Slavka Jeriča je bil filmski kritik Igor Harb. Kot pravi, se je v zadnjih štirih desetletjih izrisal zanimiv vzorec med filmi, ki so v letu ameriških predsedniških volitev dobili oskarja za najboljši film, in razpletom volitev: temačni filmi so prinesli preobrat, optimistični pa so ohranili politično barvo.
-
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gost Igorja E. Berganta je bil Noah Charney, Američan, ki že več kot deset let živi v Sloveniji, med drugim je v Sloveniji doktoriral in si ustvaril družino. Charney je med drugim dejal, da se v ZDA, odkar se je preselil v Slovenijo, vrača le redko, ko pa se, se počuti kot turist. Glede politične razdeljenosti v ZDA na le dva prevladujoča bloka, demokratskega in republikanskega, ocenjuje, da gre v največji meri za posledico sistema financiranja in lobiranja. V pogovoru sta se dotaknila tudi možnosti vpliva pevske zvezdnice Taylor Swift na izid novembrskih predsedniških volitev.
-
Pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 5. novembra, smo novinarji radia, televizije in MMC-ja v skupnem projektu videokast ZDA 2024 pripravili niz pogovorov o različnih vidikih današnje ameriške družbe, od znanosti, gospodarstva do glasbe in športa. Gostja Mojce Širok je bila novinarka Barbara Šurk, ki je v ZDA študirala in je z njimi profesionalno povezana vso kariero. Kot pravi, so se v 25 letih razredne razlike v ZDA še poglobile, bolj izrazito kot nekoč pa je, da so te razlike postale še bolj sprejemljive. Glede izida novembrskih volitev odlična poznavalka pravi, da ni nič odločeno.
