エピソード
-
Dr. Daniele Schön je študiral violončelo na glasbenem konservatoriju v Padovi in se nato izpopolnjeval pri Teodori Campagnaro, učenki Antonia Janigra in pri Menahemu Meiru, učencu Aleksandra Aleksaniana in Pabla Casalsa. Bil je član različnih ansamblov baročne, klasične glasbe in jazza. Najljubša mu je bila komorna glasba, predvsem pa godalni kvartet. Preden je odšel iz Italije, je na Univerzi v Padovi študiral tudi nevropsihologijo glasbe. Doktorat iz nevroznanosti je opravil po raziskavah med Marseillem, Trstom in Ljubljano. Od leta 2004 deluje kot raziskovalec francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave (CNRS) v marsejskem Inštitutu za nevroznanost sistemov, kjer se zanima za odnos med glasbo, jezikom in možgani s posebnim poudarkom na patologiji jezika in govora.Z gostom se pogovarja primarij dr. Igor M. Ravnik.
-
Magistrica psihologije Ana Kuder se je kot strokovna sodelavka projekta B Air leta 2021 udeležila sedme mednarodne konference na temo nevroznanosti in glasbe v Aarhusu na Danskem. K pogovoru o glasbi in kulturi je povabila dva doktorska študenta, ki sta svoje delo predstavljala na konferenci: Erico Flaten, doktorsko študentko v Laboratoriju za slušni razvoj na Univerzi McMaster v Kanadi, in Mathiasa Klarlunda, doktorskega študenta v Centru za glasbo in možgane na Univerzi v Aarhusu na Danskem. Skozi pogovor so poskušali razumeti ali je glasba univerzalni fenomen. Zaznavanje in všečnost določene zvrsti glasbe se namreč lahko razlikujeta glede na kulturo. V zahodnih kulturah smo denimo bolj privženi dvodobnim taktovskim načinom, medtem ko se v nekaterih kulturah, kjer imajo prebivalci manj stika z zahodno glasbo, pogosteje pojavljajo različice trodobnih taktovskih načinov.
IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
エピソードを見逃しましたか？
-
Oddaja Telo - ura, ki tiktaka z glasbo je del cikla B-AIR Zvočenj, kjer se s strokovnjaki pogovarjamo o uporabi glasbe v zdravstvenem kontekstu. V tokratni oddaji se je magistrica psihologije Manca Kok, ki je na sedmi izvedbi konference Neuromusic, osredotočeni na temo Povezovanje z glasbo skozi različna življenjska obdobja predstavljala projekt B-AIR, pogovarjala s tremi strokovnjakinjami, ki so svoje nedavne raziskovalne projekte prav tako predstavljale na konferenci. Skozi pogovor so poskušale razumeti, kako poslušamo glasbo, kako bi jo brez telesa poslušali povsem drugače in kakšno vlogo igra pri tem srce kot naš stalni ritmovnik. Z novimi odkritji na tem področju lahko bolje razumemo, kako glasba spodbudi vznemirjenost ali gibanje v telesu, ali pa ga, nasprotno, umiri in upočasni. Ugotovitve so ključne za uporabo v zdravstvenih kontekstih, kjer lahko glasbo uporabljamo za lajšanje stresnih medicinskih postopkov ali spodbujanje gibanja pri motnjah gibanja.
IZJAVA: Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Primarij dr. Igor M. Ravnik tokrat gosti člane Laboratorija za analizo možganov iz Brna. To so profesor Jiri Mekyška ter doktorska študenta inženir Tomaš Kiska in inženir Štepan Miklanek, ki delujejo na Tehnološki univerzi v Brnu. Njihovo delo je tesno povezano z multidisciplinarno raziskovalno nevroznanstveno skupino, ki se ukvarja s širokim razponom nevroznanstvenih problemov, od temeljnih znanosti in tehnoloških vprašanj ter informacijske znanosti do klinične nevrološke obravnave iz rehabilitacije oseb z nevrodegenerativnimi boleznimi. Del svoje pozornosti pa posvečajo tudi raziskavam o vplivu glasbe na delovanje možganov.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke.
Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok
V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca.
Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke.
Tonski mojster: Urban Gruden
Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma
Ljubljana: RTV Slovenija, 2023
Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci.
Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok
V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca.
Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke.
Tonski mojster: Urban Gruden
Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma
Ljubljana: RTV Slovenija, 2023
Radiofonski esej je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
S pogovorom, usmerjenim v primere že obstoječih praks in v potencialne nove modele, bomo preverjali možnost povezovanja kulture, umetnosti, izobraževanja in zdravja ter iskali odgovore na to, kakšne družbene ali psihološke učinke prinašata glasba in zvočna umetnost na področju kulture in umetnosti ter kako omogočiti dostop do umetniških del najmlajšim in deprivilegiranim posameznikom, posameznicam in skupinam. Glasba ima velik pomen za zdravje, razvoj in rehabilitacijo posameznika, vendar je za mnoge na žalost manj dostopna, kot bi si želeli, so ugotovili na okrogli mizi, ki je potekala v okviru simpozija na temo pomena in dostopnosti zvoka in glasbe. Sodelujejo: Uršula Cetinski (Cankarjev dom), Valerija Bužan (Društvo Downov sindrom Slovenije), Franci Krevh (Slovenska filharmonija), Tadej Meserko (Ministrstvo za kulturo), Antonina Šel, dr. med., spec. FMR (Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije), Polona Torkar (Asociacija).
-
V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani 25. in 26. avgusta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poteka Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij v sodelovanju organizirata Ustanova Imago Sloveniae in Radio Slovenija in je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine. Na dvodnevnem simpoziju se je zbralo 24 domačih in tujih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in umetnikov z različnih raziskovalnih področij. Tema obravnava vlogo zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi pomen zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z motnjami v razvoju in kroničnimi boleznimi. Nekaj predavateljev s svojimi prispevki predstalja tudi izkušnje približevanja zvočne umetnosti in možnosti glasbenega udejstvovanja gluhih in naglušnih.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor.
***
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Radio Slovenija sodeluje v neposrednem prenosu mednarodnega dogodka Evropski večer zvokov. Ta je nastal po vzoru oddaj Evening of sounds, ki jih Finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so finski poslušalci spoznavali različne zvoke preteklosti in sedanjosti, od stenske ure do šumečih tablet, od tropa volkov do kvakajočih žab, od parnega motorja do starodobnega avtomobila. Tokratna oddaja Evropski večer zvokov je nastala v sodelovanju s finskim nacionalnim radiem YLE in srbskim nacionalnim radiem RTS pod okriljem mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. V okviru projekta v sodelovanju z različnimi strokovnjaki nastajajo nove vsebine, ki odkrivajo pomembnost zvoka v naših življenjih. Kako torej zveni, ko se zvoki širšega geografskega in kulturnega območja srečajo? Kako zvenijo različne dežele in kulture? Ali imajo unikatne zvoke, ki jih drugi ne poznajo in jih nikoli niso slišali? Ali obstajajo skupni zvoki, zvočne krajine in z njimi povezani pomeni, ki so znani vsepovsod? Sodelujoče države so si izmenjale zvočne uganke, zvočne razglednice in zvočne zgodbe in pustile zvoku glavno besedo.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Ideja oddaj Večeri zvoka izhaja iz oddaj Evening of sounds, projekta, ki ga finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so želeli poslušalcem predstaviti raznolike in zanimive zvoke ter jih spomniti na osnovno vlogo radia, ki je v svojem bistvu nosilec zvokov. V Večeru zvokov na programu Ars opozarjamo tako na vsakodnevne zvoke kot tudi na zvočno izgubljena okolja. Gostja oddaje, ki jo povezuje Anamarija Štukelj Cusma, je dr. Katarina Kompan Erzar, psihologinja in psihoterapevtka, ki pojasnjuje, kako pomembni so zvoki za nas, kako se usidrajo v naše spomine in kako vplivajo na naša občutja in doživljanja.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Čeprav je najpogostejša prva otrokova beseda mama, ni pri vseh otrocih tako. Raziskava o prvih petih besedah slovenskih dojenčkov in malčkov je pokazala, da so prve besede lahko tudi hvala, avto, duda, raca, jesti, oče. Iz raziskave je razvidno, da tako dečki kot deklice spregovorijo v istem obdobju in uporabljajo podobne besede za izražanje svojih potreb, izsledki pa dajejo še zanimive primerjave z drugimi jezikovnimi skupinami. O prvih petih besedah slovenskih otrok in priporočilih za spodbujanje zgodnjega razvoja besedišča v pogovoru z Niko Jelenc, magistrico profesorico logopedije in surdopedagogike z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča.
Oddaja je tudi povabilo k poslušanju mednarodnega festivala radijske igre za dojenčke in malčke z naslovom Poslušati skupaj, kako lahko poslušamo skupaj in zakaj poslušati skupaj, ki se začenja v nedeljo, 26. marca. Na Radiu Slovenija se bodo zvrstile radijske igre za dojenčke, malčke in starše, umetniški program pa bodo v okviru mini radijskega simpozija pospremila predavanja in okrogle mize.
Prvi festivalski dan v nedeljo, 26. 3. 2023, bo potekal prek radijskih valov, drugi, v ponedeljek, 27. 3. 2023, bo potekal v vrtcih, na tretji festivalski dan, v torek, 28. 3. 2023, pa bo dogajanje potekalo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Studio 1 Radia Slovenija je prostor, napolnjen z zgodovino, z duhom številnih radijskih iger, ki so pomemben steber naše hiše, pa tudi posebnost. In prav posebna zvrst so dokumentarne radijske igre. Zato smo prav tam pripravili javno poslušanje drugega dela sicer tridelne igre Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. Dokumentarni radijski igri je sledila pogovorna oddaja, v kateri je voditelj Žiga Bratoš gostil strokovnjake s področja duševnega zdravja mladih in ustvarjalce radijske igre. V pogovoru so sodelovali Nuša Crnkovič, forenzična psihologinja in vodja kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji Nisi okej? Povej naprej, Marjan Gorup, psihoterapevt in ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, z izjavami dr. Helena Jeriček Klanšček, NIJZ, ki je predstavila statistične podatke o duševnih in drugih stiskah mladih, in Ksenija Lekić, NIJZ Celje, vodja programa in svetovalnice za duševno zdravje mladih To sem jaz, ter ustvarjalci igre dijakinja Zoja Miklič, UM & KUNA Freestyle Show, ki ga sestavljata, Urh Mlakar in Igor Kuna, ter režiserka Špela Kravogel.
Poslušalci programa Ars so tri zaporedne četrtke lahko poslušali dokumentarno radijsko igro o težavah mladostnikov v času epidemije covida 19 z naslovom Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je. Režiserka Špela Kravogel in tonski mojster Matjaž Miklič sta v igri prepletla intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovne komentarje psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložke kolektiva UM & KUNA Freestyle Show. Igra je prijavljena na več tekmovanj, med drugim tudi na Prix Italia in Prix Europa.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Foto: RTV SLO
-
Dolgotrajna karantena, izolacija vodi v atomizacijo družbe. Zaprti v svoje sobe, kot bi bili v samicah, ki so tudi v zaporu najstrožja kazen, osamljeni, brez vedenja koliko časa bo trajalo. Občutek za čas se je izgubil, nastalo je brezčasje. Morda bo nastalo novo štetje, vsekakor pa je sledil povratek v novo normalnost, v nov, drugačen svet.
Trilogija »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je« s prepletom intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje težave mladostnikov v času epidemije C19.
Dokumentarna radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. -
Trilogija »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je« s prepletom intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje težave mladostnikov v času epidemije C19. V drugem delu trilogije avtorica in režiserka Špela Kravogel ter tonski mojster Matjaž Miklič raziskujeta kaj je v življenja mladostnikov prineslo šolanje na daljavo.
Dokumentarna radijska igra je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio. - もっと表示する
