Episoder
-
Manca je ustvarila zavidljivo kariero, o kateri bi lahko posneli večurni intervju. Tokrat pa smo se posvetili bolj vsakdanjim, a zato nič manj pomembnim temam v njenem življenju in sicer materinstvu in zakonu.
Svojo družino postavlja na prvo mesto v življenju. Povedala nam je, kako jo je oblikovalo materinstvo, čemu sledi pri vzgoji svojih dveh hčera ter kakšne so bile njene porodne izkušnje. Njena trenutna nosečnost je bila sicer presenečenje, a je poudarila, da je otrok dar, tudi če pride po štiridesetem in nepričakovano. Zaupala nam je seveda tudi, kakšen življenjski stil mora imeti ženska, ki želi naravno zanositi pri šestinštiridesetih.
Svoj način življenja in svoje poglede na prehrano, telovadbo, post, življenje nasploh … je opisala v svoji knjigi Vdihni življenje s polnimi pljuči. Njene glavne vsebine je na kratko predstavila tudi v pogovoru z nami.
Še posebno ženske v neki za popolnostjo večkrat nepremišljeno sledimo nekih samooklicanim strokovnjakom, programom, načrtom … pa je za uravnoteženo, zadovoljno in zdravo življenje potrebno predvsem prisluhniti svojemu telesu. Manca zagovarja prehranjevalni stil, ki temelji na hrani naših prednikov. Ne potrebujemo nobenih eksotičnih sestavin (razen kot morda kot občasen posladek), ker niti naš genotip nanje ni prilagojen. Zdrava prehrana temelji na dnevno pripravljenih svežih obrokih, ki imajo podobne sestavine kot so jih uživale generacije naših prednikov.
Prav tako nikomur in še posebno ženskemu telesu, ne koristi pretirano ukvarjanje s športom, ki je za telo stres in tudi negativno vpliva na žensko hormonsko ravnovesje. Zmerna vadba dvakrat tedensko je povsem dovolj. Na zdravje in dobro počutje pa imajo zelo pozitiven vpliv tudi dihalne vaje. Z njimi se je Manca srečala med študijem v Moskvi in jih s podrobnimi navodili za izvajanje tudi predstavila v svoji knjigi.
Eden njenih projektov, ki jih načrtuje v prihodnosti in bodo gotovo zelo dobrodošle še posebno pri starših, je zbrati in v profesionalni glasbeni izvedbi izdati zbirko slovenskih otroških ljudskih pesmi in uspavank.
Manca pravi, da imajo nosečniški hormoni izjemno blagodejen vpliv na njen glas. Tako, da če ste v prihodnjih tednih nameravali na kakšen koncert (objavljeni so na njeni spletni strani), nikar ne zamudite priložnosti. -
Jezuita p. Tomaža Mikuša smo dolga leta lahko spremljali kot ustvarjalca in izvajalca programov za mlade, zaročence in zakonce, pa tudi za tiste, ki so želeli poglabljati svojo vero. Pred nekaj leti pa se je začel posvečati možem in ženam, ki so doživeli travmo splava, zlorabe ali ločitve. V tokratnem pogovoru smo ga povprašali o njegovem delu z ločenimi, saj je ločitev, kot pravi, “smrt nekega odnosa, smrt nekih sanj, ki si jih imel za svoje življenje, kjer je veliko žalovanja”.
V podcastu boste izvedeli, kdaj se je zgodil tisti preobrat, ki je p. Tomaža preusmeril k ljudem, ki jim je razpadel zakon, na katerih področjih okrevanja jim najbolj pomaga on, na katerih pa tisti, ki so sami šli skozi izkušnjo ločitve (Skupnost Srce). Kajti za nekoga, ki je sredi ločitve, je izjemno pomembno, da dobi “prave informacije – praktične, življenjske – tudi o tem, kako se ‘dobro ločiti’, saj se lahko ločiš tudi slabo”, pripoveduje.
Spregovoril je tudi o duhovnih počitnicah, ki jih poleti organizira za ločene in njihove otroke. Tam jim predvsem želi, da bi bili čim več v naravi, ob dolinah, slapovih … Da bi imeli prilike za pogovor in da bi dobili občutek, da so del skupnosti, del “družine”, ki so jo sami izgubili. Sicer pa p. Tomaž tudi vedno poskrbi, da ljudje gredo malo preko svojih meja. “Pomagati nekomu, da pride na vrh Mangarta, je lahko nekaj, kar nekomu da večjo samozavest in si lahko reče: ‘Če sem to zmogel, zmorem še kaj drugega v življenju'”, je prepričan. -
Mangler du episoder?
-
Pot od pretežno športnega novinarja do pisca zgodb, ki so prepogosto prezrte b naši družbi. Od spremljanja naših športnikov na največjih svetovnih odrih do odkrivanja zgodb, ki jih preko krščanskega portala Aleteia prinaša v naše domove.
Z Lojzetom Grčmanom, ki svoje športne strasti ne uspe skriti niti v večinsko ženskem kolektivu, s katerim je trenutno obkrožen tako v domačem kot službenem okolju, smo spregovorili o vlogi športnih novinarjev v času, ko so vse informacije le nekaj klikov stran.
Kaj je pretehtalo, da je svojo sanjsko službo zapustil in se pred petimi leti pridružil ekipi Aleteie? Kakšno vlogo je pri tem odigrala njegova družina?
Lojze pa ni le novinar spletnega portala Aleteia, v knjižno obliko je pretvoril življenjsko zgodbo selektorja rokometne reprezentance in nekdanjega vrhunskega rokometaša Uroša Zormana. V tem prazničnem decembru ga lahko srečate na kakšni izmed promocij knjige Na spletni prižnici, v kateri niza razlage in spodbude duhovnika Martina Goloba.
V tem podkastu pa Lojze spregovori tudi o sovražnem oz. zaničujočem govoru na spletu.
Vabljeni k poslušanju! -
Vse, kar je Klemnu Jančiču ostalo po požaru, ki je do tal uničil njegovo slaščičarno, je bil kup krp. Še v času epidemije je osem mesecev ustvarjal svojo zgodbo in v poslovnem svetu udejanjal svoje slaščičarske sanje. Nato se je ob koncu novembra 2011 vse to spremenilo in čez noč se je moral Klemen odločiti, ali bo svoje sanje zavrgel ali bo vztrajal.
Dobrotniki, ki so mu takrat priskočili na pomoč, so »sokrivi,« da nikoli ni zares pomisli, da bi prenehal sanjati, ampak se je pogumno podal na novo pot ustvarjanja slaščičarsko – pekovskih izdelkov in njegova velika želja za prihodnost je ustvariti slaščičarsko akademijo.
Sedaj je ponosen lastnik slaščičarne in kavarne Klemen, obenem pa prepričan, da je dobrota Slovencev neverjetno velika, za kar je neizmerno hvaležen.
Kakšna je bila njegova pot, ki ga je preko Francije pripeljala do Trzina? Kako se je kot mlad podjetnik podal v nepredvidljivo slovensko poslovno okolje? Nakup kakšne slaščice priporoča vsem moškim za njihove žene? :) -
#035 - Urša Cankar Soares by Iskreni
-
Vojna v Ukrajini je na begunsko pot poslala na milijone ljudi. Nekateri izmed njih so svoj dom začasno našli tudi pri slovenskih družinah. Tri mamice s skupno šestimi otroki so prišle iz ukrajinskih zaklonišč, kjer so bili pokriti le z vrečami za smeti, do družinske mize k družini Tikvič v Črenšovcih v Prekmurju. Kljub temu, da so pri Tikvičevih že pred sprejemom beguncev pod isto streho živele tri generacije, so naredili ta velik korak in odprli svoj dom za te begunske družine.
Pred mikrofon našega podkasta smo tokrat povabili Marjetko Tikvič, ki nam je v iskrenem pogovoru opisala, kateri so glavni izzivi, s katerimi se sedaj vsakodnevno spopadajo, kako sobivajo, na kakšen način se sporazumevajo, predvsem pa kaj to pomeni za njihov družinski odnos.
Ste mislili, da je slovenska država dobro poskrbela za begunce, ki so prišli v Slovenijo? Poslušajte naš podkast, v katerem odgovorimo tudi na to vprašanje, izvedeli pa boste tudi, kako ukrajinske družine komunicirajo z domačimi, ki so ostali v Ukrajini ter kdaj pričakujejo, da se bodo lahko vrnili domov.
Vabljeni k poslušanju! -
Ob opazovanju očeta, ki je v svoje zvezke lepil različne športne statistične lestvice in izide, je Slavko Jerič prvič začutil, da so mu številke posebej pri srcu. Ob študiju matematike in psihologije je statistika ostala njegov spremljevalka in skozi leta se je ta njegova ljubezen do številk le še stopnjevala, sedaj pa to ljubezen do statistike in številčnih podatkov že prenaša naprej na svoja otroka.
Slavko Jerič pravi, da je nekaj najlepšega, da lahko svoj hobi združi tudi s službenim področjem, vendar pa številke niso njegova edina strast. Kot športni navdušenec podrobno spremlja tudi uspehe slovenskih športnikov, je avtor knjige Čista desetka, v kateri je opisal največje slovenske športne uspehe med letom 2011 in 2020.
V podkastu, v katerem smo gostili Slavka Jeriča je slednji spregovoril tudi o uspehih Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča ter »požrešnosti« slovenskih navijačev. Beseda pa je tekla tudi o njegovih podkastih, ki jih je v zadnjih letih posnel približno 300, pri tem pa gostil goste: »Od športa do znanosti, od veselja do vesolja." -
17. aprila 2007 je hčerko Roberta Štabe z neregistriranim vozilom pijan voznik brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Po bitki, ki jo je pripeljala do skorajšnje smrti je njegova hčerka preživela, Robert Štaba pa je tudi zaradi te izkušnje ustanovil Zavod varna pot.
V Zavodu varna pot s pomočjo prostovoljcev, psihoterapevtov in posameznikov, ki so sami utrpeli hudo prometno nezgodo ali pa so njihovi svojci v nezgodi izgubili življenje pomagajo vsem, ki jih zaznamujejo prometne nezgode.
Sogovornik v podkastu tudi odkrito pojasni zakaj se zgodi, da ga nekateri državni uradniki in birokrati niso veseli in zakaj ga provokacije, ko mu kdo reče, da se ukvarja s področjem, kjer se ne da nič spremenite še dodatno podžgejo.
Eden izmed najbolj odmevnih njihovih projektov je tudi program Živimo vizijo nič, s katero želijo do leta 2030 za 50% zmanjšati najhujše posledice prometnih nezgod in do leta 2050 uresničiti vizijo ni, kar pomeni nič smrtnih žrtev in nič hudo telesno poškodovanih zaradi prometnih nezgod. Je to utopija? Ima sogovornik nerealna pričakovanja? Ima politika posluh, da pristopi k tej viziji?
Vabljeni k poslušanju. -
Gloria Kotnik, športnica, ki je od letošnjega 8. Februarja v soju žarometov. Razlog je seveda njena bronasta medalja na olimpijskih igrah v Pekingu.
Vendar pa ta medalja za Glorio ni samo vrhunec njene športne kariere. Kot sama pravi je ta medalja nagrada vsem, ki so skupaj z njo več kot 20 let stopali po poti odrekanj in preizkušenj. Po poti, ki jo je v zadnjem trenutku pripeljala v Peking, iz katerega s s se je nato vrnila z bronasto kolajno.
Ob vprašanju, kaj jo je v njeni karieri najbolj spremenilo je njen odgovor povsem preprost – nosečnost in materinstvo. Le leto dni pred velikim uspehom je rodila sina in to je bila najpomembnejša točka, ki je za Kotnikovo pomenila, da se je pričela zavedati kaj je v življenju zares pomembno in za kaj se je vredno obremenjevati.
Gloria Kotnik je super sogovornica, odkrito spregovori kako je mogoče združiti vrhunski šport in materinstvo, ne pozabi pa dodati, da brez brezpogojne podpore njene družine tega uspeha ne bi bilo.
Če želite vsaj na trenutek ostati brez besed, poslušajte naš pogovor z bronasto olimpijko in ponosno mamico Glorio Kotnik. -
#030 - Katarina in Marko Nzobandora (Zavod Živim) by Iskreni
-
#029 - Andrej Vidic by Iskreni
-
Zgodovinar, glasbenik, stand up komik, voditelj … Vse to in še veliko več je tokratni gost našega podkasta, Rok Škrlep.
Sam zase pravi, da še vedno išče kaj točno želi v življenju početi, a da mu nastopanje in udejstvovanje na odru omogoča, da se počuti živo. V času, ko je oblikoval vsebino za svoje nastope je prehodil pot od nastopov na ljubljanskem gradu, kjer ga je poslušalo 800 ljudi, pa do nastopov v »pajzlu«, kjer je bilo pred njim šest ljudi, od katerih ga pet sploh ni poslušalo.
Tokratnemu sogovorniku je šolska »impro liga« spremenila življenje, v enem izmed nastopov pa se mu je zgodilo, da je sredi nastopa 75% občinstva odšlo iz prostora, kjer je nastopal.
Novopečeni zgodovinar pravi tudi, da je o zgodovini povsem enostavno moralizirati iz toplega kavča in da je povsem napačno, da se ves čas skušamo deliti na dobre in slabe.
Vabljeni k poslušanju. -
#27 - Mojca Belcl Magdič by Iskreni
-
V marcu 2020 se je svet praktično ustavil, COVID – 19 je v naša življenja prinesel novo realnost, na katero pa nismo bili pripravljeni.
Takrat smo kot družba pričeli z reševanjem gospodarstva, ob tem pa pozabili na najbolj ranljive skupine, med katere spadajo tudi otroci in mladostniki.
Posledice tega so bili prepolni oddelki otroških psihiatrij, saj mladi niso dobili pozornosti vse dokler se posledice spremenjenih družbenih razmer niso pričele kazati na njihovem zdravju.
V tokratni oddaji Najbolj iskrenega podkasta smo gostili vodjo Službe za otroško psihiatrijo, dr. Marijo Anderluh, ki je v pogovoru med drugim izpostavila, da je zadostna precepljenost populacije eden izmed najbolj pomembnih dejavnikov, ki lahko vpliva na zmanjšanje števila stisk, ki jih mladi trenutno doživljajo.
Vabljeni k poslušanju. -
Pred 30 leti je smo se Slovenci odločili in izrekli svoj »DA« samostojni in neodvisni državi. V 30 letih je slovenska osamosvojitev in spomin na tisto izjemno pomembno obdobje (pre)pogosto spregledano, kot eden izmed največjih trenutkov naše zgodovine.
Kakšno vlogo ima pri tem slovenski izobraževalni sistem, kako s temu prispeva izjemno nizek nivo politične kulture pri nas? Za odgovore na ta vprašanja smo se obrnili na Rosvito Pesek, novinarko z najboljšim vpogledom v tisto obdobje slovenske zgodovine.
S tokratno gostjo Najbolj iskrenega podkasta pa smo govorili tudi o medijski krajini v Sloveniji ter o njeni novi (družinski) vlogi.
Vabljeni k poslušanju. -
V času študija na teološki fakulteti duhovnika Martina Goloba nihče ni pripravljal na to, kako se naj kot duhovnik spopade s priljubljenostjo in z »oboževalci«.
A prepoznavnost, ki si jo je zgradil s snemanjem vlogov ter prenašanjem bogoslužij preko spleta, mu je prinesla tudi sloves najbolj znanega vlogerja med duhovniki in obenem najbolj znanega duhovnika med slovenskimi vlogerji.
A kljub temu se Martin Golob zaveda, da je njegova prva skrb ta, da poskrbi za župnijo in župljane, ki so mu zaupani. Njegova naloga in dolžnost je, da oznanjuje in z zavedanjem o moči sodobnih medijev je svetovni splet eden izmed načinov kako Božjo besedo približati ušesom in srcem ljudi.
V tej oddaji Najbolj iskrenega podkasta je Martin Golob spregovoril tudi o tem, da ga včasih pokličejo njegovi »nadrejeni«, mu povedo, da je bleknil kakšno »bedarijo«, a da tudi njegovi sobratje duhovniki velikokrat prepoznajo njegovo dobro delo in se mu zahvalijo za ta način oznanjevanja.
Vabljeni k poslušanju. -
Ljudje ob preizkušnjah reagiramo zelo različno, vsak se na svoj način »bori« s tem, kar mu življenje prinese na pot. Aleš Čerin se v času največje preizkušnje, ko je izvedel za diagnozo: akutna levkemija, ni zavil v jok in molk, ampak se je odločil, da bo svojo pot popolnoma izročil Bogu.
Zaradi bolezni nikoli ni bil jezen na Boga, čeprav mu je ta preizkušnja prekrižala pot tik pred poroko sina, ki jo je nato preko Youtube kanala spremljal kar iz bolnišnične postelje.
Obenem pa Aleš Čerin pravi, da bi vsakemu privoščil vse te milosti, ki so posledica »dobre« levkemije.
V Najbolj iskrenem podkastu pa smo z Alešem spregovorili tudi o tem kako (če sploh) se spremeni odnos med možem in ženo, ko otroci zapustijo domače gnezdo in zakaj fokus zakonskega odnosa nikoli ne sme biti na vzgoji otrok. -
Nemalokrat je težko priti iz varnega družinskega okolja in o odnosih, zakonu, preizkušnjah, veri govoriti brez dlake na jeziku. Le redkim to uspe, na drugi strani pa so tudi takšni, ki o vseh teh izzivih pišejo bloge, snemajo podkaste, pričujejo in na »sočen« način delijo svoj pogled na življenje, aktualno dogajanje, zakonske radosti in tudi na tegobe, ki jih doletijo.
In v to skupino lahko uvrstimo tudi Aleša Čerina, tokratnega gosta najbolj iskrenega podkasta. Aleš zase pravi, da rad uporablja jezik »provokacije«, ki malo zaboli in zapeče, obenem pa takšen jezik daje možnost, da se človek (spre)obrne.
Zakaj moški v današnjem svetu nismo popularni, kako doseči, da bo žena v zakonu podrejena možu, pa tudi o tem, kaj nas lahko naučijo reklame, ki za dosego ciljne publike uporabljajo odnos med možem in ženo in zakaj kampanjo jumbo plakatov »nasilnih očetov« Aleš označuje kot katastrofo.
O vsem tem je smo z Alešem Čerinom spregovorili v novi oddaji našega podkasta. -
Že nekaj let poslušamo o tem, da nam grozi veliko pomanjkanje duhovnikov, saj vedno več župnij ostaja brez svojega duhovnika. Pa je res problem v tem, da je duhovnikov premalo?
Ali je število duhovnikov sploh pomembno? Kaj pa če ni problem v številu duhovnikov, ampak v tem, da smo verniki razvajeni?
Duhovniki pri svojem delu opažajo tudi, da verniki ne znamo »izkoristiti« njihovega potenciala, njihove želje, da bi spremljali in pomagali posameznikom in parom pri duhovni rasti.
Danes zaključujemo teden molitve za duhovne poklice in v 21. oddaji Najbolj iskrenega podkasta smo gostili dva duhovnika, dr. Janeza Kozinca in Vlada Bizjaka ter bogoslovca Jureta Ferletiča.
Pogovor je tekel tudi o tem ali so prazne cerkve in pomanjkanje duhovnikov res tako resen problem, da se je potrebno pogovarjati le o tem, ali pa nam Bog s tem sporoča nekaj drugega.
Vabljeni k poslušanju! -
Aniti Šumer je ljubezen do moža leta 2012 popeljala na pot »ustvarjanja« z drožmi in v tem času je iz te ljubezni in iz jasno zastavljenega cilja nastala drožomanija. Anito so droži popeljale od Jamajke do Rusije, od Anglije do Kitajske in še dlje.
Drožomanija pa ni samo navdušenje nad peko z drožmi. Anita Šumer je izdala tudi istoimensko knjigo, kjer je zapisano vse, kar bi naj o peki z drožmi vedel vsak, ki se takšne peke loteva.
Vas zanima kdo/kaj je Rudl? Zakaj so Anitini prvi kruhi iz droži izgledali kot frizbi? Kaj v prihodnje še prinaša drožomanija?
Prisluhnite pogovoru z Anito Šumer! - Se mer
