Episodes
-
Lučka Guna v podkastu Supermoč o solarpunku, okoljskem odtisu umetne inteligence, zgrešenih pričakovanjih podjetij in vprašanju, zakaj tehnologija brez urejenih procesov hitro postane strošek.
Podjetja hitijo z umetno inteligenco, a pogosto ne vedo, kateri problem bi rada z njo rešila. Lučka Guna v podkastu Supermoč opozarja, da umetna inteligenca ni čarovnija, temveč je preizkus poslovne zrelosti: procesov, podatkov, varnosti in strategije.
Zakaj je lahko interni chatbot investicija – ali pa samo drag modni dodatek? In zakaj bodo spletne strani kmalu morali razumeti ne le ljudje, ampak tudi stroji?
Ko podjetja govorijo o umetni inteligenci, pogosto govorijo o prihodnosti. Ko o tej govori Lučka Guna, jo najprej prizemlji v sedanjost: v procese, podatke, ljudi, varnost in strategijo. Po izobrazbi psihologinja, danes pa vpeta v razvoj in uvajanje rešitev umetne inteligence, je opozorila, da tehnologija sama po sebi ne rešuje poslovnih težav. Lahko jih celo razgali.
»Če rešitve umetne inteligence ne podpirajo poslovne strategije, so same sebi namen. Takrat niso investicija, ampak strošek,« je povedala v podkastu Supermoč.
Pogovor se ne začne pri algoritmih, ampak se začne pri pojmu, ki v poslovnem jeziku še ni pogost: solarpunk. Gre za optimističnejšo tehnološko vizijo prihodnosti, v kateri tehnologija ne pomeni odmika od narave, temveč pomeni možnost novega sobivanja.
»Solarpunk mi je zelo ljub koncept. Zdi se mi, da trenutna družba drsi v smer cyberpunka: v bolj temačen, postapokaliptičen svet, v katerem prevladuje tehnologija. Solarpunk pa je pozitivnejša verzija tega imaginarija,« je pojasnila Lučka Guna. V njegovem središču je po njenem ideja, da lahko »visoka tehnologija, ljudje in narava soobstajajo na način, ki omogoča dolgoročno življenje in obstoj sveta«.
Podjetja pogosto začnejo pri orodju, ne pri težavi
Ena od glavnih misli pogovora je, da podjetja pri uvajanju umetne inteligence pogosto preskočijo najtežji del: razmislek o tem, kaj si sploh želijo izboljšati.
»Veliko podjetij sploh ni pripravljenih na vpeljavo umetne inteligence. Če tehnologijo samo vržemo v podjetje, brez pripravljenega terena, se to ne bo dobro izteklo,« pravi Lučka Guna.
Shadow AI kot novo poslovno tveganjeMed večjimi tveganji je izpostavila tudi tako imenovani shadow AI – nenadzorovano uporabo javno dostopnih orodij umetne inteligence znotraj podjetij. Zaposleni vanje vnašajo osnutke dokumentov, interne podatke, poslovne ideje ali občutljive informacije, pogosto brez jasnega razumevanja, kaj se zgodi s temi podatki.
»Podjetje mora vedeti, kako bo varno uvedlo umetno inteligenco. Kibernetska varnost je sama po sebi velik izziv, pri umetni inteligenci pa postane še večji,« je opozorila sogovornica in v podkastu povedala več o tveganjih, ki jih prinaša umetna inteligenca.
Ni vsaka umetna inteligenca investicijaPodjetja od umetne inteligence pogosto pričakujejo hitro transformacijo. Toda pričakovanja so lahko nerealna.
»Ideja, da bo podjetje za 10.000 evrov dobilo ogromno transformacijo, pogosto ni skladna z realnostjo,« je poudarila Lučka Guna. Dodala je, da modeli lahko pomagajo pri pisanju kode in ustvarjanju rešitev, vendar količina kode še ne pomeni kakovosti. »Če razvijalec ne razume lastnega codebasa, je to razlog za skrb.«
Supermoč tega trenutkaNa vprašanje, kje je v času umetne inteligence, tehnološke evforije in okoljskih omejitev supermoč tega trenutka, Lučka Guna ni odgovorila z novo tehnologijo, ampak s človeško sposobnostjo.
»Glavna supermoč je prilagodljivost na spremembe. Spremembe so hitre in zahtevne. S tem imajo težave ljudje in organizacije, še posebej tiste, ki so rigidne ali okostenele.«
-
Boštjan Špetič je 19 let v istem poslu, čeprav se na prvi pogled zdi, da nenehno menja svetove. Najprej je bil del ljubljanske tehnološke kontrakulture, nato soustanovitelj Zemante, enega prvih slovenskih zagonskih podjetij, ki je vstopilo v mednarodni svet tveganega kapitala. Po prevzemu Zemante je postal mentor, vlagatelj in soustanovitelj Tehnološkega foruma. Zdaj gradi založbo.
Toda prehod od oglaševalske tehnologije k fizični knjigi ni tako velik preobrat, kot bi lahko sklepali. V obeh primerih gre za vprašanje, kako vsebina nastane, kako doseže občinstvo in kdo v tej verigi zajame njeno vrednost.
»Jaz imam leto in pol staro založbo, kar pomeni, da sem na polovici prve faze startupa,« je Špetič povedal v podkastu Supermoč. Počutje v novi panogi opiše z eno besedo: ambivalentno. »Zelo je vznemirljivo, zelo zanimivo in zelo novo.«
-
Missing episodes?
-
V podkastu Supermoč je Jernej Pirc, direktor BNI Adria, spregovoril o tem, zakaj podjetniki danes za uspeh ne potrebujejo le dobrih idej, temveč predvsem kakovostno podporno okolje, prave ljudi in odprtost za nove tehnologije.
Podjetništvo se pogosto predstavlja kot pot posameznika: pogumnega ustanovitelja, vizionarja, človeka, ki tvega, vztraja in premika meje. A vse bolj jasno postaja, da uspeh podjetnika ni nikoli zgolj individualna zgodba. Je zgodba odnosov, zaupanja, priporočil, sodelovanja in skupnosti.
O tem je v podkastu Supermoč govoril Jernej Pirc, direktor BNI Adria, ki poudarja, da je podjetništvo v resnici skupnostni šport. Podjetniki po njegovem ne potrebujejo le znanja, kapitala in idej, temveč tudi okolje, v katerem lahko rastejo, izmenjujejo izkušnje, dobijo podporo in vzpostavljajo odnose, ki dolgoročno prinašajo razvoj.
Pogovor vodi Petra Kovič
-
Ko govoriš z Mitjo Margonom, jadralcem, ki je bil v več kot 40-letni jadralski karieri Svetovni, Evropski, Sredozemski, Balkanski in državni prvak v različnih jadralnih razredih, 4-krtani udeleženec Olimpijskih iger: tekmovalec (1996 in 2000), trener (2004), vodja jadralske ekipe (2020), pa tudi kot "turist" (2012 in 2016), dolgoletni tenerjem in organizatorjem, predsednik Jadralnega kluba Pirat - Portorož in ustanovitelj ter lastnik podjetja Sailing Point, hitro postane jasno, da jadranje ni šport spektakla, temveč proces. Počasno nalaganje izkušenj, odločitev in – predvsem – ljudi.
Pogovor vodi Petra Kovič
-
V 100. epizodi podkasta Supermoč so bili gostje nekdanji dirkač F1 David Coulthard, košarkar in trener Željko Obradović in Peter Bakenecker iz Mastercarda.
Ski Jumping World Championships Planica ni le spektakel rekordov in vetra pod smučmi. Je prizorišče discipline, pritiska in odločitev v milisekundah. In prav tam – med letalnicami, VIP-prostori in neformalnimi pogovori na dogodku Mastercard Slovenija – je nastala posebna epizoda: stota Supermoč.
To ni epizoda o športu. To je epizoda o tem, kako šport razloži posel skozi prizmo Ski Jumping World Championships Planica, kjer so se srečali na enem mestu različni svetovi – hitrost formule ena, disciplina vrhunskega športa in surova realnost poslovnih odločitev.
V stoti epizodi podkasta Supermoč so bili gostje dirkač F1, ki je vozil 300 kilometrov na uro, trener, ki je ustvarjal evropske prvake, in skakalec, ki je odraščal v eni najbolj ikoničnih športnih družin na svetu.
Pogovor vodi Petra Kovič
-
Gost podkasta Supermoč je bil Jure Novak, direktor Cankarjevega doma. Kot mlad je to institucijo obiskoval z občutkom skoraj ritualnega spoštovanja, danes jo vodi z zavestjo, da ne upravlja le programa, temveč tudi prostor pomena.
Cankarjev dom ni le največja kulturna institucija v Sloveniji. Je prostor, kjer se križajo svetovi – umetnost in politika, intima in javnost, zgodovina in prihodnost. V njem se hkrati odvijata tišina in aplavz. In prav zato njegovo vodenje ni zgolj organizacijska naloga, temveč tudi vrednostna odločitev.
Jure Novak, režiser in dramaturg, ki je pred dobrim letom prevzel vodenje Cankarjevega doma, to razume zelo osebno. Kot je povedal v podkastu Supermoč, Cankarjev dom, ki ga je kot mlad obiskoval z občutkom skoraj ritualnega spoštovanja, danes vodi z zavestjo, da ne upravlja le programa, temveč tudi prostor pomena.
Pogovor vodi Petra Kovič
-
V sodobni družbi je spanec pogosto prva stvar, ki jo žrtvujemo v imenu produktivnosti. Dolgi delovniki, stalna dosegljivost, globalni poslovni ritmi in digitalne naprave ustvarjajo kulturo, v kateri se zdi počitek skoraj luksuz. Toda znanost govori drugače: spanec ni izguba časa, temveč eden ključnih temeljev zdravja, skupaj s prehrano in gibanjem. Pomanjkanje spanja vpliva na koncentracijo, čustveno stabilnost, odločanje in dolgoročno zdravje.
O tem, zakaj je spanec pomemben ne le za posameznika, temveč tudi za družbo in poslovni svet, smo se pogovarjali v podkastu Supermoč s prof. dr. Lejo Dolenc Grošelj, nevrologinjo, somnologinjo, vodjo Centra za motnje spanja in profesorico na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
-
Fotografinja, umetnica in raziskovalka zavesti se giblje med zelo različnimi okolji – od kurentovanja do srečanj z avtohtonimi skupnostmi v Mehiki in okoljskih projektov v Amazoniji – a njena rdeča nit je presenetljivo jasna: človek izgubi ravnovesje, ko izgubi stik z naravo. »Narava ni zunaj nas. Narava smo mi,« je dejala v podkastu Supermoč, Alenka Slavinec.
Pogovor vodi Petra Kovič
-
Slovensko zdravstvo ne potrebuje le več denarja – potrebuje več fleksibilnosti, boljše vodenje in jasen cilj: pacienta v središču. V tej epizodi podkasta Supermoč s prof. dr. Bojano Beović govorimo o tem, zakaj trenutna organizacija in pravila pogosto »konzervirajo« sistem, zakaj imajo vodstva ustanov zvezane roke in zakaj mladi zdravniki odhajajo – ne (samo) zaradi plač, ampak tudi zaradi kulture dela, pogojev in rigidnih oblik zaposlitve.
Pogovor odpira konkretna vprašanja: kaj pomeni »javno« v zdravstvu, ali naj bo merilo lastništvo ali javno financirana storitev, kako privabiti in obdržati kader ter kako urediti sistem tako, da bo bolj dostopen, učinkovit in človeški – za paciente in za zaposlene.
Pogovor vodi Petra Kovič
-
V letu 2026 podkast Supermoč odpira novo podserijo Vzporedni svetovi. Ideja je preprosta: različni poklici imajo različne jezike, a presenetljivo podobna pravila igre. Dirigentska palica, šahovska partija, baletni trening ali podjetniški sprint – vsi se vrtijo okoli istega jedra: pozornosti, discipline, odnosa, ritma in poguma.
Prva gostja je dirigentka Živa Ploj Peršuh – umetnica s širokim simfoničnim in opernim repertoarjem, ki jo hkrati privlačijo žanrsko raznoliki projekti in »gradnja sistemov«, v katerih lahko rastejo ljudje. Še pred zaključkom študija v Mannheimu je v Sloveniji ustanovila orkester Festine, kjer je povezala poklicne glasbenike in študente ter ustvarila prostor za prenos izkušenj in za sodobno glasbo.
Danes je osrednja osebnost in umetniška vodja več platform: Slovenskega nacionalnega mladinskega orkestra, Mednarodnega orkestra Ljubljana, Akademije BSA in Triple Bridge – Evropskega kariernega centra za umetnike. Njeni projekti pogosto delujejo dvosmerno: Slovenijo predstavljajo v tujini in tujino pripeljejo v Ljubljano.
Pogovor vodi Petra Kovič
-
V novi epizodi podkasta Supermoč gostimo dr. Igorja Mekjaviča, vodjo Laboratorija za vesoljsko fiziologijo na Inštitut Jožef Stefan, ki deluje v Planici. Pogovor nas popelje tja, kjer znanost preverja meje človeškega telesa.
V podkastu Supermoč smo se z dr. Igorjem Mekjavičem pogovarjali o breztežnosti, dolgotrajni neaktivnosti in ekstremnih razmerah. kakršne čakajo astronavte na poti proti Luni in Marsu. V raziskovanju le-tega je ključen kraj, Planica.
Pogovor vodi Petra Kovič
-
Gostja podkasta Supermoč, strokovnjakinja za protokol in kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk je pojasnila, zakaj so »mali Trumpki« v naših pisarnah resno poslovno tveganje – in kako lahko bonton postane karierni kapital ter ščit za duševno zdravje.
Črn žalni špalir, zastave na pol droga, počasni korak svetovnih voditeljev. Kamere iščejo obraze, simboliko, geste. Potem pa kader, ki obkroži svet: voditelj, ki med pogrebom globalne moralne avtoritete žveči žvečilko, pregleduje telefon in s telesom govori nekaj povsem drugega kot obred okoli njega.
V tistem trenutku ne šteje več, kaj je povedal v govorih, kakšna je njegova politika ali kako spretni so njegovi svetovalci. Ostane samo ena slika: neuglašen človek v trenutku, ki zahteva tišino in mero.
Za Bojano Košnik Čuk, dolgoletno vodjo državnega, diplomatskega in vojaškega protokola ter gostjo podkasta Supermoč, to ni anekdota za rubriko »šokantno«, temveč učbeniški primer. »En napačen gib lahko izbriše leta truda,« pravi. »In to ne le pri politiku. Enako velja za direktorja, prodajnika, vodjo oddelka v slovenskem podjetju.«
Pogovor vodi Petra Kovič
-
V novi epizodi podkasta Supermoč smo gostili dr. Kenana Crnkića – doktorja ekonomskih znanosti iz Sarajeva, profesorja na dunajski univerzi Webster, nekdanjega vodjo večmilijonskih korporacij in avtorja uspešnic Sedem skrivnosti uspeha, Pazi, katerega volka hraniš in Več od življenja.
Serijo podkastov Supermoč ustvarjam z eno samo radovednostjo: od kod svojo notranjo moč črpajo ljudje, ki jih občudujemo na odru, v poslovnem okolju ali vsakdanjem življenju? Kako jim uspeva, ali sploh spijo, kje si polnijo baterije in, predvsem, zakaj počnejo to, kar počnejo?
Tokratni gost je bil človek, ki ga poznam že več let – dr. Kenan Crnkić. Najina profesionalna pot se je večkrat križala, toda šele zdaj sva pred mikrofonom v podkastu Supermoč odprla teme, o katerih si pogosto lažemo: kaj je v resnici uspeh, kje se začne sreča, zakaj nam čas polzi skozi prste kot bela mivka in katerega volka v sebi zares hranimo. Pri tem pa dr. Kenan Crnkić opogumlja, ko pravi, da "z dolgoročnimi cilji zdravimo trenutne frustracije". S tem pove,da za dosego cilja nujno prezreti vsak padec, po katerem sem poberemo.
Pogovor vodi: Petra Kovič
-
V podkastu Supermoč smo se z ilustratorkama Hano Stupica in Majo P. Kastelic pogovarjali o tem, da ilustracije kot umetnost niso namenjene le otrokom, ampak nagovarjajo otroke in odrasle hkrati.
Ilustratorka Maja Kastelic je poudarila, da »slikanic ne smemo poenostavljati ali podcenjevati, saj otroci zelo dobro berejo vizualni jezik, odrasli pa v teh podobah prepoznavamo teme, ki nagovarjajo naše notranje otroštvo, spomine in strahove«.
Slikanice lahko nosijo globoke, kompleksne teme – od osamljenosti, minevanja, drugačnosti do humorja in čiste radosti. Dobra ilustracija ne služi zgolj besedilu, ampak ga širi, mu nasprotuje ali ga dopolnjuje. Bralec se tako ne znajde le v zgodbi, temveč tudi v avtorjevem likovnem svetu.
Obe ilustratorki, Hana Stupica in Maja P. Kastelic, sta del vrha slovenske ilustracije, vsaka s svojim prepoznavnim svetom, a z zelo podobnim temeljem: iskrenost, počasnost in zavest, da je vsaka risba sporočilo, ki nosi v sebi naboj vrednot, tradicije, kulture, zgodovine, nostalgije in vizije.
Pogovor vodi Petra Kovič
*** Naročnik oglasne vsebine je Mladinska knjiga -
V podkastu Supermoč smo gostili člana uprave NLB d.d., Andreja Lasiča, ki je na glas razmišljal o tem, kako vidi konec globalizacije, vlogo NLB in moč osebne stabilnosti.
V zadnjih desetletjih smo verjeli, da več globalizacije pomeni več varnosti, več rasti in več priložnosti za vse. Trgi so se odpirali, kapital, ljudje in ideje so krožili skoraj brez omejitev. Danes pa se ta zgodba lomí. Svet vedno bolj razpada na interesna območja – Ameriko, Evropo in Kitajsko – in prav politika vse bolj narekuje ekonomske tokove.
V takem okolju je mirna roka zlata vredna. Med ljudmi, ki to zelo dobro razumejo, je Andrej Lasič, član uprave NLB d.d., pristojen za korporativno in investicijsko bančništvo. V podkastu Supermoč in v nedavnem pogovoru za tisk je spregovoril o koncu globalizacije, slovenski ekonomiji, vlogi bank in o tem, zakaj brez osebne stabilnosti tudi profesionalne stabilnosti ni.
Pogovor vodi Petra Kovič
-
Na dan 23. oktobra 2025, ko so mediji poročali o 7000 evrih za kvadratni meter nepremičnine v Ljubljani, Zoran Đukić iz Stoja Trade v podkastu Supermoč razgrne svojo formulo: nepremičnine kot umetnost, lastništvo kot svoboda, ljudje kot največji kapital.
-
Trajnost ni nova religija, je nova pismenost. Ali jo govorimo tekoče, glasno ali šepetaje, je vprašanje, ki obravnava našo zavzetost in resno namero.
-
V podkastu Supermoč sociolog ddr. Rudi Rizman brez olepševanja opiše današnji svet kot kombinacijo Kafke, Orwella in Hobbesa – svet, v katerem mednarodno pravo pogosto obstaja le na papirju, prepogosto pa znova velja frazem človek človeku volk.
Rizmanov pogled na sodobni svet je trezen in neprijeten: živimo v času, ko se pravila pišejo sproti in jih tisti z močjo brez posledic kršijo. Gaza, Ukrajina, Sudan – to niso samo geografska imena, temveč so tudi opomniki, kako krhka je ideja mednarodnega prava in kako hitro zdrsnemo v »svet brez pravil«, o katerem je pisal Hobbes.
Najbolj ga prizadenejo otroci. Otroci v Gazi, ki že dve leti ne hodijo v šolo. Otroci, ki odraščajo ob bombah namesto ob zvezkih. Ko govori o njih, naredi kontrast z vsakdanom svojih vnukinj – varnim, urejenim, polnim priložnosti. Ta razlika ni le statistika, ampak je tudi moralni šok: če ne reagiramo, smo soodgovorni.
Pogovor vodi Petra Kovič
-
V času, ko podjetja hkrati iščejo večjo produktivnost in več smisla pri delu, dr. Jernej Pintar, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, ponuja preprost, vendar zahteven odgovor: napredujejo tisti, ki hitreje poskušajo in hitreje popravljajo. Mladi to počnejo naravno. Priznajo, da ne vedo vsega, in še preden se večina odraslih odloči za prvi poskus, oni že preizkusijo tri različice.
V Tehnološkem parku Ljubljana kombinacijo vztrajnosti in prilagodljivosti pretvarjajo v delovni standard: manj govorjenja o načrtih in več merljivih, majhnih korakov, ki se dogajajo vsak teden.
Pogovor vodi: Petra Kovič
- Show more
