Episódios
-
V Elesu so pred leti ugotovili, da ima prihodnje ogrevanje večji vpliv na elektroenergetski sistem.
Pogovor vodi Borut Tavčar. -
Druge rešitve, kot je kombinacija jedrske energije in obnovljivih virov energije, gost podkasta Moč gospodarstva Bruno Glaser kot inženir ne pozna.
-
Zelo velika škoda, ki jo za seboj v srednji in jugovzhodni Evropi pušča ciklon Boris, spet poudarja pomen zavarovanj v primeru naravnih nesreč, ki bodo zaradi podnebnih sprememb pri nas vse pogostejše. Zavedanje o potrebnem zavarovanju premoženja se po naravni nesreči, kot so bile lanske poplave ali potres v hrvaški Petrinji, poveča le kratkoročno. Sčasoma to zanimanje izzveni, opozarja član uprave Save Re David Benedek.
Slovenske zavarovalnice so lani izplačale več kot 330 milijonov evrov škod zaradi naravnih nesreč, letos pa je večji obseg škod povzročala predvsem toča večjih dimenzij, tudi do debeline deset centimetrov. »Pred dvema tednoma na konferenci Agencije za zavarovalni nadzor je imela profesorica meteorologije z Univerze v Hamburgu Nedjeljka Žagar zanimivo predavanje, v katerem je napovedala, da bo pogostost debele toče na področju severne Italije in Slovenije v prihodnosti večja,« je David Benedek povedal v Delovem podkastu Moč gospodarstva.
-
Država bi lahko podjetjem subvencionirala zavarovanja, s katerimi ustrezno ščitijo premoženje v primeru naravnih nesreč, je v Delovem podkastu Moč gospodarstva predlagal Iztok Stanonik, predsednik poslovnega odbora podjetja Polycom. Peter Filip Jakopič, direktor službe za zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov pri Zavarovalnici Triglav, pa je izpostavil, da v praksi poznamo več vrst, kako lahko država – ker trg ne opravlja svoje funkcije – poseže na trg zavarovanj.
V pogovoru o izzivih, ki jih vse pogostejše naravne nesreče povzročajo podjetjem, gospodarstvu in družbi nasploh, je Iztok Stanonik še dodal: »Čakati na pomoč države je prepozno za naše kupce, ki bi ostali brez izdelkov in posledično tudi končni kupci, zaradi česar bi naše podjetje ostalo brez posla in naši zaposleni brez zaposlitve.«
-
Kibernetska varnost je eden največjih izzivov digitalizacije. Število kibernetskih napadov strmo narašča. Temu posvečamo največ pozornosti v razvoju, zato da zaščitimo sebe in uporabnike naših storitev. »Naš moto je postaviti varnost v samo storitev. Ne nad, ne pod, ampak v samo storitev,« pravi Boštjan Škufca Zaveršek, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije. Kibernetski napadi se spreminjajo, pravi sogovornik: »Če so včasih bili napadi osredotočeni na politično, ekonomsko, versko ali drugače zanimive subjekte, danes napada stroj, ki ne izbira ter ki ima dovolj moči, da enostavno opredeljuje in napada veliko tarč hkrati. To je bistveni razlog, zakaj število kibernetskih napadov hitro raste. Ker danes napadajo stroji, je pomembno, da se pred napadi branimi sistematično ter s pomočjo naprednih sistemov, kot je umetna inteligenca.«
Pogovor vodita Marjana Kristan Fazarinc in Nejc Gole. -
S članom uprave Luke Koper o tem, kako skrbijo za čim manjše vplive pristanišča na okolje, ki jih kljub večjemu pretovoru ne nameravajo povečati. Pogovor vodi Boris Šuligoj.
-
Predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger je podal nekaj nasvetov nakup ljudskih obveznic.
Pogovor vodi Nejc Gole.
-
Intra lighting: Družinsko podjetje svetlobne rešitve in svetila prodaja kupcem, kot so Rolls Royce, Microsoft, Ferrari ...
Pogovor vodi Nejc Gole.
-
V podkastu Moč gospodarstva je gostoval Matija Novak, namestnik direktorja podjetja RLS, ki je Delova podjetniška zvezda 2023.
-
Ekonomist Maks Tajnikar o obdavčitvi bank in podjetij, sanaciji po poplavah in pretirani oceni škode.
Pogovor vodi Nejc Gole.
