Episódios
-
Vladimir Habjan je od leta 2001 odgovorni urednik Planinskega vestnika, najstarejše slovenske revije, ki še izhaja. Z uredniškim odborom skrbi za publikacijo, ki nas bralce že desetletja bogati s številnimi vsebinami s sveta gora in narave, planinstva, gorništva, alpinizma, plezanja in s sorodnimi temami.
Vladimir je eden najbolj plodnih piscev v naši gorniški skupnosti zadnjih desetletij. Je avtor ali soavtor številnih vodniških literatur, leposlovja in različnih zbornikov. Poleg tega piše in objavlja v različnih časopisih in revijah, objavil je že več kot 300 člankov z gorniško tematiko. Je tudi odgovorni urednik Planinske založbe pri PZS od leta 2017, odličen amaterski fotograf, predavatelj.
Po poklicu sociolog, ki je delal kot novinar, je v gore začel zahajati kot otrok. Vse od takrat, Vladimirja gore intenzivno spremljajo tako kot on njih. Osnovni tečaj za PV je opravil leta 1993, kasneje še 5 drugih. Opravil je preko 400 vodenih tur večinoma po brezpotju. Izvedel je okoli 35 tečajev gibanja v zahtevnem gorskem svetu in zimske tehnike. Leta 1994 je aktivni član GRS, kjer je opravil preko 300 reševalnih akcij. Leta 1997 je postal alpinist z več kot 500 alpinističnimi vzponi doma in v tujini.
V tokratni epizodi z nami mojster pisane besede in ustvarjalni multipraktik, kritični mislec in gorniški intelektualec, Vladimir Habjan.
Teme, ki smo jih obdelali:
Vladimirjeva prva knjiga. Planinski začetki in prve planinsko šolanje. Gorska straža in dilema: opozoriti ali ne opozoriti? Študij sociologije in začetek novinarskega dela. Planinsko gorniška aktivnost, samohodstvo in nadgradnja vodniških tečajev. Alpinistična šola, alpinistične izkušnje in raziskovanje gorskih brezpotij. Nastanek gorniškega vodnika: Brezpotja. So brezpotja alpinistični vzponi? Prigoda s Tonačem na Dovškem križu. Izkušnje pri vodenju na PD Matica. Aktivnosti pri GRS ter reševalna akcija: iskanje Tineta Miheliča. Dramatična reševalna akcija na zimskem Grintavcu. Vladimirjev vodnik Karnijske Alpe bo izšel pri italijanski založbi in leposlovje. Pisanje zbornikov in težave pri izdajanju tovrstnih edicij. Vladimir vodi Planinsko založbo pri PZS, pisanje o Henriku Tumi in Mojstranških vevericah. Vladimir je od leta 2001 odgovorni urednik Planinskega vestnika (PV). Spreminjanje PV. Funkcionarsko delo in strokovno delo nista kompatibilna. Sedanji člani uredniškega odbora PV. Problematika urednikovanja in vloga PV v današnjem času. PV bo izšel tudi v digitalni obliki. Vsebina PV skozi čas. »Dajte pisati (za PV)! Opogumite se!« Čas za službene in neslužbene ture ter Vladimirjevi plani za pisanje v prihodnje. -
Irena je pisateljica in pripovedovalka, dolgoletna urednica otroške revije National Geographic Junior. Je avtorica osmih knjig, predvsem pohodniških in izletniških družinskih vodnikov.
V mladosti je veliko časa preživela zunaj na prostem, na družinski kmetiji, na družinskih izletih v planine, pa tudi v šolski knjižnici, kjer je postala strastna bralka.
Doštudirala je primerjalno književnost, diplomirala je iz gorskih pravljic in pripovedk, postala je tudi planinska vodnica. Vse od takrat z ljudskimi pripovedmi raziskuje slovensko krajino z zamejstvom.
Od leta 2010 naprej organizira dogodke, najraje nekje na prostem, kjer bere ali pripoveduje pravljice, pripovedke in različne zgodbe.
V svoji zadnji knjigi Svetišča narave se je Irena za sedem tednov odpravila v naravo, da bi vsakega od najbolj značilnih slovenskih habitatov (gozd, jame, gore, mokrišča, reke, morska obala, kulturna krajina) izkusila kot pozorna opazovalka neposredno na lastni koži. V tem izvirnem delu ponuja bralkam in bralcem svoje dogodivščine, izkušnje, osebne refleksije, naravoslovne zanimivosti, literarne in mitološke perspektive. To je knjiga, s katere po besedah Irene Štaudohar, pridemo drugačni.
Z nami V steni tokrat izjemna poznavalka slovenske kulturne in naravne dediščine. Raziskovalka, ki resnično verjame v moč narave in besede, prava ambasadorka narave, tenkočutna, pravljična Irena Cerar.
Teme, ki smo jih obdelali:
Diplomska naloga Irene Cerar – gorske pravljice in pripovedke. Viri pravljic in pripovedk. Rezija – zakladnica ljudskega izročila. Razlike med ljudskimi in avtorskimi pravljicami. Pravljice ali pripovedke (povedke). »Boj« med dobrim in zlim. Pomen pripovedovanja zgodb v živo. Pomen zgodb za otroke. Kamniške pravljične poti. Pomen branja pravljic za otroke. »Kemični procesi« v telesu ob pripovedovanju (branju) in poslušanju pravljic. Zgodbe so nesnovna kulturna dediščina. Alpinizem je dejavnost, ki kar kliče po zgodbah. Irenina zadnja knjiga Svetišča narave. Biotska raznolikost Slovenije (gozd, jame, gore, mokrišča, reke, morska obala, kulturna krajina) Pomembno je biti tudi sam. Povezanost človeka z naravo. Vonji letnih časov. Ko doživljam, doživljam. Ko fotografiram, fotografiram. Majne stvari so (v življenju, naravi, …) pomembne. Slovenke in Slovenci ter odnos do (naše) narave. Ali je človek nad naravo ali del narave. »Za otroke pa vse!« -
Estão a faltar episódios?
-
Gregor je začel plezati leta 1991, ko se je vpisal v alpinistično šolo Šaleškega AO. Po pol leta plezalnih treningov je začel tekmovati in hitro je pokazal svojo nadarjenost. Kot član mladinske reprezentance je na tekmah državnega prvenstva in ostalih tekmovanjih serijsko stopal na zmagovalni oder, mnogokrat na sam vrh. V švicarskem Baslu je postal mladinski evropski prvak v težavnosti.
Leta 1995 se je od plezanja umaknil, leta 2000 pa je odkril balvansko plezanje, šel plezat v indijski Hampi, po tem pa ga je balvansko plezanje popolnoma prevzelo. Vrnil se je nazaj v člansko reprezentanco, tokrat v balvanskem plezanju.
Razpet med tekmovalnim plezanjem in plezanjem v skali, je, kot pravi sam, raje »napadel« skalo in bil v tistem obdobju eden vodilnih plezalcev na slovenski balvanski sceni.
Med drugim je splezal športno plezalno smer z oceno 8c, smer 8b+ brez varovanja in balvanski problem z oceno 8b.
Intenzivno se je ukvarjal tudi z DWS, plezanjem zaledenelih slapov, plezanjem dolgih več-raztežajih smeri in trad plezanjem.
Plezalna popotovanja po celem svetu so Šeli-ju življenjska stalnica. Prav tako kot iskanje novih linij smeri, novih balvanskih problemov in iskanje lepot ter čarov plezanja nasploh. O plezanju tudi veliko razmišlja in tako kot plezanje opisuje, tako ga tudi živi.
Tokrat z nami V steni, plezalni romantik, plezalec z velikim P-jem, legenda, Gregor Šeliga – Šeli.Teme, ki smo jih obdelali:
Šelijeva plezalna šola. Otroci so otroci, mladi so mladi! Šelijevi plezalni začetki. Stik s športnim plezanjem in takratna scena. Prva »težka« preplezana smer in prve resnejše življenjske dileme. Odmik od plezanja. Plezalni »come back!« Indijski Hampi in zgodba, ki traja. Plezalna avantura v ameriških Yosemite-ih. Balvanska smer Midnight lightning. Zapor! Številna balvanska področje po tujini so zelo regulirana s predpisi in z omejitvami gibanja. Balvansko področje Hueco Tanks. Življenjska modrost. Visoki balvani, športno plezalna smer Glista (8b+) brez vrvi. Človek mora biti iznajdljiv. »Upati si, je nujno potrebno!« Šelijevo življenje v Vipavski dolini. Koliko se danes v Sloveniji pleza balvane v naravi ali v telovadnicah? Šelijev DWS – deep water soloing, plezanje nad morjem (vodo). Es Pontas na Mallorci od Chrisa Sharme (in Šelija). Šeli in ledno plezanje. Izkušnja s plazom. Zgodba z Bugaboos, plezalnega področja v Kanadi. Šeli in plezanje v letu 2024. -
Danilo je bil vrhunski alpinist zlasti v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Med številnimi preplezanimi domačimi smermi ima tudi mnoge prvenstvene. Smeri kot so Mansarda in Grošljeva v Planji, smer Krivic – Cedilnik v Široki Peči. Veliko je plezal tudi pozimi, npr. opravil je 1.ZP Direktne v Špiku, veliko je plezal tudi v Zahodnih in Centralnih Alpah.
Sodeloval je na številnih odpravah v Hindukušu in Himalaji. Bil je pomemben član generacije slovenskih alpinistov, ki so z uspehi v strmih stenah himalajskih orjakov Slovenijo uvrstili med elitne himalajske narode. Bil je eden prvih slovenskih inštruktorjev za nepalske gorske vodnike v nepalskem Manangu.
Den, kot ga kličejo prijatelji, je služboval kot likovni pedagog na osnovni šoli. Umetniško izražanje je pravzaprav Danilu vseživljenjska pot, ravno tako kot alpinizem. Glavni motiv slikanja in pisanja sta mu življenje in narava v gorskem svetu, ki jih kot alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik zelo dobro pozna. Poleg slikarstva in grafike se ukvarja tudi s knjižno ilustracijo, napisal je dve izvrstni knjigi: Congma je hodil spredaj in Sledovi ptic.
Z nami tokrat vrhunski alpinist, ki nam je gore približal tudi z besedo in čopičem, rahločutni umetnik, Danilo Cedilnik.
Teme, ki smo jih obdelali:
Danilovo otroštvo. Prve izkušnje v gorah. Plezalni začetki in takratna alpinistična scena. Prva odprava v Hindukuš (1970). Na odpravi Hindukuš (1979) smo splezali nekaj novih smeri tudi v alpskem slogu. Plezanje s sosedoma Vikijem in Silvom Grošljem. Prva zimska ponovitev Direktne smeri v Špiku. Grošljeva smer z Borom Krivicem in takratna oprema. Smer Mansarda v Planji in smer Krivic – Cedilnik v Planji. Neformalna skupina Peronospora. (Težke) izkušnje na odpravi Makalu 1972. Makalu 1975. Prva slovenska ekipa inštruktorjev v šoli v Manangu v Nepalu. Pionirski časi alpinizma, pomen Uroša Zupančič. Danilovo doživljanje gora skozi oči slikarja. Motivi, ki jih Danilo upodablja na svojih slikah. Bogastvo barvine sivine. Vrh je zgolj del zgodbe celotnega procesa. Knjigi Congma je hodil spredaj in Sledovi ptic. Najbližje mi je gola nedotaknjena narava. Danilova umetnost in vloga likovne umetnosti danes v družbi in Danilove . Danilove skice sten z vrisi smeri v športnoplezalnih smeri. -
V zadnjih letih se obisk naših gora povečuje. Več je domačih in tujih gostov, narašča pa žal tudi število reševanj v gorah. Številne postaje Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so zaradi množičnih intervencij preobremenjene. Če je bilo v Sloveniji št. intervencij v letu 2013 392, v 2016 481, v 2019 že 604, v letu 2023 pa kar rekordnih 687. V GRZS že vrsto leto opozarjajo na problematiko povečevanja št. reševanj in na težave mnogih postaj širom Slovenije, hkrati pa se zavzemajo za zakon o gorskem reševanju, ki bo celostno uredil status gorskih reševalcev in njihove dejavnosti.
Janez Primožič je član Društvo gorske reševalne službe Tržič od leta 1991, od leta 2018 naprej je njen predsednik. Je član vodstva GRZS, kjer opravlja funkcijo predsednika komisije za reševalne tehnike.
Janez je začel plezati pri 17-ih letih, leta 1984 je postal alpinist. Veliko je plezal doma in v tujini, nanizal je kar nekaj prvenstvenih smeri, preplezal je V steno in se povzpel na vrh Aconcague, stal je tudi na vrhu Ama Dablama v Nepalu. Je tudi alpinistični inštruktor in poklicni gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA.
Z nami v steni tokrat eden najbolj izkušenih, strokovnih in usposobljenih posameznikov v naši alpinistično gorniški skupnosti, Janez Primožič
Teme, ki smo jih obdelali:
Uporaba svedrovcev v gorah. Odprava v vzhodni steni Aconcague. Prehod iz plezanja v gorsko reševanje. Tradicija gorskega reševanja v Tržiču. Povečanje obiska gora in več nesreč, vzroki in posledice. Slovenske Alpe so trenutno zelo trendovske v tujini. Primer s Siliana (Avstrija) o preobremenjenosti domačinov zaradi turizma. A so razlike med slovenskimi in tujimi obiskovalci v naših gorah? Razlogi za nesreče v gorah? Številna reševanja, ko ni poškodb. A bi morali turiste bolj sistematično osveščati o nevarnostih v gorah? Zavarovanje in finančne težave pri gorskem reševanju. Številne postaje GRS so preobremenjene. Težave s katerimi se soočajo gorski reševalci? Helikopterska ekipa gorskih reševalcev na Brniku. Na GRZS se zavzemajo za zakon o gorskem reševanju. Ali smo ljudje še pripravljeni pomagati v nesreči. Reševalci vedno gremo na akcijo. Psihološki vidiki opravljanja gorskega reševanja. Množice ljudi na Zelenici, poleti in pozimi ter težave povezane s tem. Planinska in gorniška vzgoja se mora začeti pri otrocih. Alpinistične nesreče dandanes. Alpinistična in planinska šola uči odgovornega udejstvovanja v gorah. -
Uroš je v hribe začel zahajati v času otroštva. V času srednje šole in študija je bil aktivni član mladinske komisije pri PZS, med leti 2008 in 2010 je bil njen načelnik.
Uroš je planinski vodnik PZS. Sodeloval je na številnih taborih za mlade, mnoge je tudi vodil.
Z glasbo je povezan vse življenje, sodeloval je v fantovskemu oktetu, sedaj znanemu kot Šaleški študentski oktet, izdal je zgoščenko pesmi s planinsko tematiko Greva pod objem gora.
Diplomiral je na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, za katero je prejel študijsko Prešernovo nagrado. Leta 2013 je doktoriral, trenutno deluje kot docent na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V oddaji Ugriznimo znanost na TV Slovenija je nekaj sezon zastavljal matematične uganke.
Uroš je stand up komik, ki aktivno nastopa širom Slovenije. Leta 2012 je zmagal na tekmovanju Komik leta, javnost pa ga predvsem pozna po zbadanju Jana Plestenjaka in Borisa Pahorja v oddaji Na žaru. Leta 2018 je premiero doživela njegova avtorska monokomedija Profesor Kuzma mlajši, leta 2021 predstava Mali otroci, veliki problemi, soustvaril je tudi avtorsko igrano komedijo Slovenec in pol.
Z nami V steni tokrat človek mnogih talentov, hudomušni, kreativni in multi aktivni, Uroš KuzmanTeme, ki smo jih obdelali:
00:02:15 - Začetki stand-upa, napake in napredovanje
00:11:10 - Soočanje s pritiski in ustvarjalni proces komedije
00:20:00 - Talent za komedijo in razvoj stand-upa v Sloveniji
00:36:40 - Slovenci in smeh: smešnost, stand-up in vici danes
00:51:30 - Meje humorja in trajen vpliv prijateljstva
01:03:45 - Otroci in hribi: varnost in primerne ture
01:18:00 - Starševski izzivi in vloga mladine
01:30:45 - Urošev osebni razvoj: glasba, matematika in hribi
01:48:05 - Matematika v življenju in sodelovanje z znanostjo
01:56:20 - Tehnologije, življenjska obdobja in zgodba o nočni turi s sinom -
Roman je v stik s športnim plezanjem prišel v najstniških letih, s trenerstvom se je začel ukvarjati leta 1996 v PK Škofja Loka. Ob prelomu tisočletja se je trenerstvu posvetil profesionalno in ob njem so rasle številne slovenske športne plezalke in številni slovenski športni plezalci, ponudbe za trenersko delo, pa so prihajale (in še vedno prihajajo,) tudi iz tujine.
Na svoji profesionalni poti je bil trener in selektor slovenske mladinske reprezentance in selektor državne reprezentance, vodil je tudi avstrijsko reprezentanco. Pod njegovim vodstvom sta Maja Vidmar (2007) in Mina Markovič (2011, 2012) zmagali v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnosti.
Leta 2019 je začel sodelovati z Janjo Garnbret, ki pod njegovim trenerstvom in mentorstvom kreira ter dominira vrh ženskega športnega plezanja zadnjih let. Skupaj ustvarjata neverjetno zgodbo vrhunske športnice, ki je že praktično osvojila vse kar se osvojiti da, s krono dveh olimpijskih zlatih kolajn.
Z nami V steni tokrat, brez nepotrebne skromnosti, neuspešnejši športnoplezalni trener vseh časov, Roman Krajnik.
Teme, ki smo jih obdelali:
Plezalni izlet v Ceuse in plezanje v skali. Ali se je glava po Parizu že ohladila? Kako je potekala finalna olimpijska tekma skozi oči Romana Krajnika? »Potem pa pride četrti balvan.« Pritisk, ki ga redko kdo razume! A se da na tak pritisk pripraviti? Psihološka priprava športnikov? Kako trenerji pilijo svoje trenerske veščine? Tudi trener raste ob svojih varovancih. Ali ima večina elitnih tekmovalcev individualne trenerje? Trener mora znati »brati« treniranega in se mu/ji znati prilagoditi! Ali je lažje delati s puncami ali fanti? Romanovi trenerski začetki in njegov razvoj. Nasvet za mlade trenerj(k)e. Če ni »all inn«, ni pravih rezultatov! Kaj Romanu predstavlja izziv pri treniranju svojih varovank in varovancev? V kakšni »kondiciji« je športno plezanje v Sloveniji? Številni starši imajo prevelika športna pričakovanja od svojih otrok. Kdaj z otroki začeti resno trenirati? Javna opozarjanja na psihološke (zdravstvene) težave mladih športnikov(c) so nujne! Kako se bo tekmovalno športno plezanje razvijalo v prihodnje? Romanova vizija tekmovalnih (olimpijskih) disciplin. Kaj je plezanje? Kaj ti pomeni plezanje? Ali Roman pleza v skali? Kaj lahko z Janjo še osvojita? Tekma svetovnega pokala v Kopru in njen pomen za Slovenijo? -
Marjan Zidarič je član ekipe meteorologov in meteoroloških opazovalcev Arsa in Slovenske vojske, ki delujejo v naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici (2514m).
Na Kredarici je začel službovati leta 2010, pred tem je delal na Lisci (vremenski radar), še prej se je ukvarjal z obrambo pred točo pri takratnem Hidrometeorološkem zavodu Slovenije.
Že od malega je povezan z gorami, sicer pa tudi planinski vodnik PZS.
V tokratni epizodi našega podcasta nam Marjan predstavi 14 let delovanja meteorološkega opazovalca na Kredarici. Razloži nam, kako poteka tehnični del službe in kako sicer poteka življenje na Kredarici. Predstavi nam zgodbe povezane s svojim delom ter s številnimi planinci, ki se odpravljajo na Triglav. Opozori nas na pomen naše najvišje slovenske meteorološke postaje in nam pove, da le preverimo vremensko napoved, preden se podamo v visokogorje.
Z nami V steni tokrat, z najvišje slovenske pisarne, nasmejani vremenar Marjan Zidarič.
Delo v »najvišji pisarni« v Sloveniji. Delo meteorologov in meteoroloških opazovalcev na Kredarici. Delovne izmene meteorologov na Kredarice? Kako poteka delavni dan meteorologov na Kredarici? Triglavski ledenik je izginil! Pridobivanje vode za potrebe obratovanja Kredarice. S Kredarice pridobljene meteorološke podatke lahko uporabniki najdemo na spletu. Nevarnost neviht. Aplikacija - radarska slika padavin je lahko zelo uporabna za planince. Vremenski ekstremi na Kredarici. Različne oblike vetra. Ekstremni veter na Kredarici. Vpliv snega in ledu na kamnino v visokogorju. Najvišja višina snežne odeje in najvišja temperatura na Kredarici. Specifike vremena okoli Triglava. Kako se je voziti v službeno pisarno s helikopterjem? Obisk na Kredarici se v zadnjih letih povečuje. Pri obisku Triglava je veliko lahkomiselnosti. Prigoda, ko je udarila strela z jasnega. Zgodba z jagenjčkom s Kredarice. Živalski oblikovalci na Kredarici. Z leti človek dobi občutek za lokalno vreme. Vremenski vzorci se tudi na Kredarici spreminjajo. Kaj naj planinec preveri glede vremena, če gre na Triglav? Kako na Triglav pozimi? Marjanova poklicna pot preden je prišel na Kredarico. Prihodnost meteorološke postaje na Kredarici. Na Kredarici smo vsi enaki! -
Janez Skok je začel plezati konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja na ljubljanskem Akademskem AO. Hitro je postal eden vodilnih alpinistov svoje generacije, ki je v zgodnjih 80-ih letih popolnoma in odločno zapopadla idejo prostega plezanja.
Opravil je številne proste ponovitve alpinističnih smeri. Sledile so raznolike prvenstvene smeri in težke ponovitve smeri v Centralnih in Zahodnih Alpah, poleti in pozimi.
V duhu časa manjših žepnih neodvisnih alpinističnih odprav se je s prijatelji večkrat odpravil na odprave v azijska gorovja in to kar s kombijem. Plezal je v ameriških Yosemitih, z ženo Ines Božič Skok sta splezala po Maestrijevi smeri na Cerro Torre.
Konec 80-ih let sta z Ines ustanovila založbo Sidarta, ki že leta opremlja domove številnih planincev, gornikov, alpinistov, turnih smučarjev in športnih plezalcev, z zemljevidi in vodniško literaturo, pa tudi z leposlovjem.
Z nami v Steni, legendarni alpinist in založnik, Janez Skok
Teme, ki smo jih obdelali:
Izkušnje z odprave Rakaposhi v Pakistanu. Neverjetni plezalni tempo ambicioznih mladcev v začetku 80ih. »Hecna« zgodba iz Eigerja. Iz Eigerja v Dru. Alpinistična scena v zgodnjih 80ih (v Ljubljana). Prigoda v Grandes Jorasses in izgubljenim nahrbtnikom. Nesreča v Supercouloir-ju v MB du Tacul-u. Zakaj vponke z matico in ne navadne vponke!? Legendarna oštarija Rio v Ljubljana. Dogajanje v Paklenici v 80ih in šest smeri v Aniča Kuk-u v enem dnevu. Obdobje 80-ih je bilo posebno v kontekstu začetka prostega plezanja alpinističnih smeri. Nauk in spoznanje iz izkušnje 6000aka Thalay Sagar v Garhwal-ski Himalaji v Indiji. Ponovno s kombijem v Pakistan, na 8000-ak Nanga Parbat. Na vrsto pride Patagonija in vzpon na Cerro Torre po Maestrijevi smeri z Ines. Plezanje v Yosemite-ih v ZDA in odprva v dolino Nangma v Pakistanu. »Fotografska odprava« po Karakorumu in Himalaji. Začetek založbe Sidarta. 30 let (1994) od prvega športnoplezalnega vodnika izdanega pri Sidarti in prigode s Črnega Kala. Primerjava z vzhodnimi Nemci v smislu plezalne sposobnosti v 80-ih. Kdaj so pri Sidarti začeli izdajati pohodne in plezalne vodnike? Druga, dopolnjena in razširjena izdaja alpinističnega plezalnega vodnika Stena Vloga Mihe Valiča pri projektu, struktura vodnika in pomen Stene za alpinizem. Zgodba iz zimske Sfinge (»man with a sleeping bag.«) Plezanje s Frančkom Knezom. Koliko se danes pleza v hribih? Kakšno težo ima pri Sidarti leposlovje? Aktualno? A se danes bere leposlovje z gorniško vsebino? Iskalci svobode, knjiga o poljskem alpinizmu. Alpinizem je bil ponekod po Evropi lahko tudi beg iz vsakodnevne življenjske bede. Kako to, da so pri Sidarti izdali alpinistični vodnik za argentinsko Patagonijo? -
Jožko Gregorc se je rodil z okvaro vida. Kot otrok je imel nekaj vida, toliko, da je lahko vozil kolo in celo smučal, dokler ni bolezen napredovala in ga je vid za vedno zapustil. Jožko je zaposlen v kontaktnem centru Gorenjske banke. Poleg življenjskih obveznosti rad bere, se ukvarja s petjem in pohodništvom, čas pa rad preživlja s prijatelji.
Marjan Bogataj je delaven družinski človek. Gore je vzljubil v mladostnih letih in te so njegove zveste sopotnice vse do danes.
Jožko in Marjan sta po krstnem izletu na Kališče redno začela hoditi na planinske izlete v sredogorje, kasneje tudi v visokogorje. Leta 2019 sta se v sodelovanju z odborom inPlaninec, ki skrbi za invalidne osebe pri PZS, odločila, da bosta prehodila celotno Slovensko planinsko pot, znano tudi kot Slovenska planinska transverzala. Pot, ki je dolga 617 km, ima preko 37000 m vzpona in spusta ter 80 kontrolnih točk širom celotne Slovenije. Projekt sta leta 2023 uspešno zaključila.
V tokratni epizodi naveza dveh izjemnih planincev, ki na eni strani dokazujeta, da je z voljo, notranjo močjo in zaupanjem, po drugi strani pa s požrtvovalnostjo, vero in upanjem mogoče »premikati gore«. Z nami V steni, iskrena in nasmejana, Jožko Gregorc in Marjan Bogataj.
Teme, ki smo jih obdelali:
Kako sta se Jožko in Marjan spoznala? Kdaj sta začela hoditi v hribe? Občutki po prvi hribovski turi. Jožkova slepota. Navdušenje za hribe? Kako tehnično izpeljeta turo zaradi slepote. Previdno, pametno, premišljeno in odgovorno na ture. Sodelovanje v odboru inPlaninec pri PZS. Ideja za hojo po celotni Slovenski planinski poti (SPP). Kaj je SPP? Večina pohodnikov opravlja SPP po etapah. Kako sta si zastavila etape po SPP in katere etape so bile najtežje? Kako doživljata gore? Ali se ob slepoti drugi čuti res bolje izostrijo? »Po prehojeni poti (SPP) sem bil hribov sit!« Jožkove (ostale) prostočasne aktivnosti. Jožkova aktivnost pri omogočanju spletne dostopnosti za osebe z okvaro vida. Računalnik za slepega. Ali so nove sodobne tehnologije (AI,…) danes v pomoč slepim? Ali ima širša družba dovolj posluha za potrebe slepim? Ljudje ustvarjamo drug drugega. -
Janez, alpinistični inštruktor in član GRS Ljubljana, poklicno sicer magister farmacije, se je z gorami in plezanjem srečal v času študija. Je član AO Rašica iz Ljubljane, kjer kot alpinist že vrsto let aktivno in srčno mentorira mlajše generacije na začetku alpinistične poti.
Sodeloval je pri nastajanju Alpiročnika, spletnega alpinističnega učbenika, ki služi kot teoretična osnova za izvajanje programa alpinistične šole. Kot vodja taborov in različnih procesov usposabljanj je sodeloval na številnih akcijah pri komisiji za alpinizem PZS. Med leti 2021 in 2023 je bil glavni pobudnik prvega tečaja športnega plezanja za osebe z okvaro sluha. Prav tako v letu 2023 je bil idejni in organizacijski vodja prvega Festivala alpinizma v Ospu. Je aktivni član KA PZS, aktiven alpinist, ki redno hodi na odprave.
V tokratni epizodi se bova z Janezom dotaknila njegove povezanosti z gorami in pomena mentoriranja mladih alpinistk in alpinistov. Govorila bova o splošnih nevarnosti v gorah in pa o aktualnih nevarnostih ob začetku poletne planinske in alpinistične sezone v visokogorju.
Z nami V steni multiaktivni in super energični, Janez Toni.
Teme, ki smo jih obdelali:
Pomen mentoriranja izkušenih alpinistov na matičnem odseku. Predajanje trikov, modrosti in izkušenj mladim. Pomen sprejemanja (pravih) odločitev v gorah. Alpinistični odsek (ferajn) – osnovna celica slovenskega alpinizma. Janez je tudi gorski reševalec. Zgodba z reševalne akcije na Snežniku. Otroci s sladkorno boleznijo tipa 1 na Triglav in njihov ponos po dosežnem vrhu. Diabetiki v gorah. Izkušnja v gorah s pokvarjeno inzulinsko črpalko. Kako ravnati, če ima oseba z diabetesom v gorah zaradi tega težave? (Prvi) tečaj športnega plezanja za gluhe v Sloveniji. Znakovni jezik gluhih in dopolnitve pri športnem plezanju. Pomen ustrezne komunikacije pri plezanju in alpinizmu. Spletni alpinistični priročnik – Alpiročnik, osnovno učno gradivo za alpinistične šole. Podprite projekt Osp – PROJEKTOSP5 na 1919. Več in podrobno na: www.projektosp.si Nevarnosti v gorah. Aktualne razmere v gorah sredi junija. Kljub poletju je potrebno imeti s seboj v visokogorju še zimsko opremo. Problematika ustavljanja s cepinom. Potrebno je storiti vse, da do padca na snegu sploh ne pride! Pomen pravilnega odločanja v različnih situacijah v gorah! Iz napak se moramo učiti, zlasti v gorah! V gore premišljeno in odgovorno! Kaj vse nas lahko doleti v gorah? Izkušnja s premalo hrane in pijače iz zimske alpinistične smeri in alpinistične odprave. Priprave doma pred odhodom na turo? Kako se orientirati v gorah in problematika uporabe telefonov v gorah. Pred odhodom na turo je potrebno obvestiti svojce o naših planih. Preverite odprtost planinskih koč in, ali so planinske poti/alpinist. smeri v ustreznem stanju? Ob odhodu v tujino se ustrezno dodatno pripravimo. Veliko informacij, podatkov in napotkov kako v varno v gore: https://vvg.wp.pzs.si/ Prvi festival alpinizma v Ospu novembra 2023. -
Luka Krajnc in Luka Lindič sta konec poletja 2023 preplezala novo smer Lepotica in zver v severni steni Rjavine. Za končni prosti vzpon težavnosti zgornje desete stopnje je smer zahtevala 3 leta in 18 obiskov stene.
Februarja 2024 sta v štirih dneh preplezala novo smer v južni steni Aguje Poincenot in tako uspešno zaključila alpinistični projekt, ki je zahteval tri obiske argentinske Patagonije. Smer sta pojmljivo poimenovala Pot, s čimer sta kronala njuno prijateljstvo, alpinistično navezo ter številne življenjske zgodbe in plezalne avanture, ki so se zvrstile v 20 letih njunega poznanstva.
Predana, vztrajna in vsestranska vrhunska alpinista, v tokratni epizodi našega podcasta. O njunih plezalnih začetkih leta 2004, o njuni alpinistični evoluciji, o številnih odpravah in smereh. O bogati 20-letni alpinistični poti, polni življenjskih in alpinističnih preizkušenj.
Z nami v steni tokrat fenomenalna Luka Krajnc in Luka Lindič.
Teme, ki smo jih obdelali:
Projekt Osp – SMS projektosp5 na 1919 20 let pravega prijateljstva Kako sta se spoznala v alpinistični šoli AO Celje Matica leta 2004? Prva alpinistična vzpona obeh Lukov. Kako se spomnita alpinističnih začetkov? Kdaj ju je resneje potegnilo v alpinizem? Spomini na začetna alpinistična tečaja na Kamniškem sedlu in Komni. Spomini na prve odprave. Prva njuna skupna odprava v Tibet leta 2013. Klasična alpinistična vsestranskost ali bolj usmerjen alpinizem? Seznama alpinističnih vzponov obeh Lukov sta izjemno bogata. Pomen in vpliv alpinističnih mentorjev. Skupne odprave v Patagonijo od leta 2015 in ideja za linijo v Aguja Poincenot. Izkušnja patagonskih gora danes in neplezalni pomen odpravarstva. Alpinizem in plezanje je bil pred leti glavni fokus življenja. Smer Lepotica in zver v S steni Rjavine. Kaj je pomembnejše, splezana smer in ocena ali proces? Komercialni alpinizem? Instant alpinizem? Kaj jima prinaša in pomeni alpinizem? Življenje je potrebno živeti! Kaj je pomembno, da naveza dveh lahko funkcionira tako dolgo? A alpinizem danes še lahko kaj da družbi? V očeh laikov alpinisti počnemo nepredstavljivo težke stvari v gorah. Dve vrsti strahu in obvladovanje strahu. Kako pomembna za »višji« alpinizem je zadostna kilometrina v lažjem terenu. A je alpinizem danes (še) zanimiv za mladino? Kako je potekalo življenje v zadnjih 20-ih letih tudi poleg alpinizma? Aktualni ne-alpinistični dolinski projekti?Izseki:
»Zaradi resnosti te igre se posledično bolje zavedaš življenja. Šele ko vidiš, koliko je to minljivo, ga lahko začneš bolje ceniti. En vidik, ko pravijo, da mi tam iščemo nekaj in izzivamo smrt. Jaz bi morda rekel ravno nasprotno, da v bistvu ravno s tem, ko vemo, da je lahko hitro konec, še bolje cenimo življenje. Življenje gre lahko res hitro mimo. Življenje je v bistvu res kratko. Če se mi sedaj tule pogovarjamo, je velika verjetnost, da nas čez 30, 40… let ne bo več tu. To je dejstvo! To je edino dejstvo s katerim se rodimo, da bomo enkrat umrli. Vse ostalo v življenju je pa odvisno kako bomo odigrali s kartami, ki jih imamo.«
»Kaj pa boš iz tega naredil je na tebi. To pa so neke variabilne zadeve, ki jih lahko spreminjamo. To, da bo enkrat konec, je jasno! Kako pa bomo do takrat živeli, pa se da spreminjati. V bistvu je potrebno dodajati življenje letom, ne pa let življenju. Fajn je, da res živiš, ne pa da si samo živ!«
»Predvsem je pa bil to low budget life! Ko ni bilo denarja nič, ampak je bilo pa toliko veselja … Vse kar si potreboval je bilo hrana in plezanje! Soplezalko ali soplezalca … Ja, life je bil tako simple in tako bogat v tem energetskem smislu. Včasih se mi kar malce kolca po tistih časih, ko nisi potreboval nič kaj in si bil povsem izpolnjen. Si lahko kar žarel!«
»Sej v končni fazi, kaj je velikokrat želja? Nekaj kar se ti zdi, da je tebi nedosegljivo, da to potem narediš dosegljivo! To je zagotovo en dejavnik zakaj sem več plezal v skali v zadnjem obdobju.«
»Oba sva sedaj že toliko preplezala, toliko nekih smeri, ki so nama dokaj hitro dosegljive, če sedaj govorim o neki francoski spodnji osmi stopnji. Oba lahko, če se spraviva, sva kar nekaj teh smeri preplezala in sedaj, če jih še deset takih podobnih preplezava, ni to kaj dosti drugače, kot je že bilo. Neko tako novo smer narediti, v slovenskih gorah, je bilo pa vseeno po moje neka taka ekstra motivacija in nama res ni bil problem toliko energije vložiti v to.«
»Potem vidiš, da ti je všeč ta proces. Da ti je v bistvu všeč celotna priprava jedi, ne samo takrat, ko jo poješ in da to daje celi zgodbi tisti smisel. Predvsem pa tako dobi ta zgodba neko vsebino, neko meso. Ocena smeri je na koncu zgolj platnica, nič ne pove, kaj v knjigi piše!«
-
Rudi je v gore je začel zahajati v osnovni šoli, proti koncu srednje šole se je srečal s plezanjem, v času študija, pa ga je alpinizem dodobra prevzel in temu je posvetil kar nekaj svojega časa.
Sredi 80-ih let prejšnjega stoletja je skupaj s prijateljem, alpinistom, glasbenikom in pisateljem Tinetom Miheličem zasnoval legendarni alpinistični vodnik Slovenske stene. Knjiga, ki je zmes alpinistične literature in plezalnega vodnika, ponuja izbor najlepših slovenskih alpinističnih vzponov v domačih stenah. »Alpinistična Biblija«, kot jo tudi radi poimenujemo, je zaznamovala številne generacije slovenskih alpinistk in alpinistov vse do danes.
Rudi je sicer učitelj tehnike, matematike in fizike, planinec in alpinist, pesnik, ljubitelj kulture, oče šestih otrok, direktor Založbe Didakta, dolgoletni predsednik upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma, založnik jadralske literature, dolgoletni jadralec, pa še kaj.
Z nami v Steni tokrat človek, ki je v življenju izkusil marsikaj lepega, pa tudi grenkega, vedno zelo aktivni, visoko sposobni, neumorni, Rudi Zaman.
Teme, ki smo jih obdelali:
3:40 Rudijeva povezanost s knjigami in ustanovitev založbe Didakta.
5:48 Knjižni repertoar založbe Didakta.
7:00 Knjige se danes slabo prodajajo!
8:43 V Sloveniji je 140 založb.
10:20 Koliko se bere v Sloveniji?
12:33 Koliko namenimo za kulturo Slovenci?
13:48 V zadnjem obdobju je literature z gorniško vsebino manj.
15:05 »Konkurenca« slovenski tiskani besedi?
18:20 Rudijev stik z gorami in alpinizmom.
20:32 Vodja planinskega krožka na osnovni šoli.
22:20 Ambicije članov planinskega krožka so se s časom povečevale.
23:53 V planinskem krožku: »Gremo na Mont Blanc!«
27:57 Danes kaj takega ne bi bilo mogoče!
30:45 Kako pomembne so pozitivne izkušnje za otroke!
34:05 Rudi Zaman, s Tinetom Miheličem, soavtor kultnega alpinističnega vodnika Slovenske stene.
37:10 Kako so nastajale Slovenske stene?
41:22 Danes je na policah že peta izdaja Slovenskih sten.
43:53 V ponatisih se poskušajo nepravilnosti popraviti.
46:40 Pri prvem ponatisu je v projektu sodeloval tudi Pavle Kozjek.
48:42 Ob drugi izdaji je knjiga posvečena tudi Rudijevemu sinu Tadeju, ki je zavedno ostal v Himalaji.
52:35 Rudijeva žena, Mira Germovnik Zaman, je bila prva ženska gorska reševalka na GRS Tržič.
56:15 Pomen in vpliv Slovenskih sten za slovensko alpinistično skupnost.
59:00 Avtorja knjige sta mnogokrat v zobeh plezalcev med vzponi!
1:02:47 Velik del Julijskih Alp še danes ni »vodniško obdelan«.
1:05:19 Ideje o Slovenskih stenah številka 2!
1:10:20 Prevod Slovenskih sten v angleški jezik.
1:14:22 Pri Didakti so izdali približno 200 knjig s planinsko, gorniško in alpinistično tematiko.
1:21:08 V gore ali na jadrnico?
1:24:05 »S prijateljem dr. Tekavčičem greva vsako leto tradicionalno že 20 let na 4000+ po Alpah.«
1:27:18 Pisanje spremlja Rudija že vse življenje.
1:30:15 Pesniška zbirka: Misli bivanja, Rudi Zaman
1:33:20 Rudi je bil 12 let predsednik Slovenskega knjižnega sejma. -
Vili Guček se je leta 1978 kot 12-letni fantič pridružil domačemu Zasavskemu AO ravno v obdobju, ko sta takratno alpinistično skupnost preplavili ideja in vizija prostega plezanja. Novorojeno športno plezanje je postalo vodilo Vilijevega življenja, ki pravzaprav traja vse do danes.
Vili je zgodaj začel tekmovati. Leta 85' se je udeležil takrat prve mednarodne tekme v športnem plezanju v Bardonecchi v Italiji. Leta 88' je zmagal na legendarni prvi slovenski športnoplezalni tekmi v Ospu. Krono državnega prvaka je potrdil tudi leto kasneje.
Veliko je plezal v skali, leta 94' je preplezal smer težavnosti 8b+. Čarobnost skalnega plezanja ga je prevzela do te mere, da je že zgodaj v roke vzel vrtalni stroj in začel opremljati nove smeri. Predanost tej obrti je postala Vilijeva vseživljenjska pot in rezultat njegovega več desetletnega dela so številna nova plezališča, nove in preopremljene športno plezalne smeri ter smeri za plezanje z orodji.
Diplomiral je na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani na temo ocenjevanja skalnih smeri, napisal je tudi fantastični plezalni priročnik Prvi koraki v svet vertikale, poklicno se ukvarja z otroki s posebnimi potrebami.
Vili je tudi vrhunski glasbenik, dolgoletni član folk rock skupine Hiša.
Vili s svojim delom opremljevalca plezališč, s svojo karizmo, smehom in mirnostjo, z znanjem in izkušnjami, s poudarjanjem visokih etičnih plezalnih ter življenjskih vrednot, nenazadnje tudi s svojo kitaro, prinaša številne radosti in tako potrebno svežino v našo plezalno skupnost. Vili, hvala!
Z nami V steni tokrat živa plezalna legenda, veliki, fenomenalni Vili Guček.
Teme, ki smo jih obdelali:
4:17 Vilijevi plezalni začetki v alpinistični šoli.
7:30 Konec sedemdestnih pride v Slovenijo vizija prostega plezanja.
9:55 Kako so izgledali prvi treningi?
12:00 Takratne plezalne revije, številni obiski Paklenice, prva plezališča.
15:35 Prvo uradno mednarodno tekmovanje v športnem plezanju, Bardonecia leta 1985.
19:22 Tekma v plezališču Marjan pri Splitu, leta 86' in prva tekma na umetni steni v Grenoblu, leta 88'.
22:40 Prva uradna slovenska tekma v športnem plezanju v Ospu leta 1988.
28:05 Tudi naslednjo leto na tekmi v Bohinju Vili zmaga in nadaljuje s tekmami v državni reprezentanci.
29:22 Prve Vilijeve smeri, ki jih je opremil.
32:27 Leta 1994 prepleza 11 smeri z oceno 8b ali več.
36:10 Vili že desetletja opremlja nove smeri in preopremlja stare smeri.
41:07 Vilijeva plezališča so narejena s srcem.
47:00 V Sloveniji je možnosti za skalno športno plezanje veliko.
48:37 Podpora plezalne skupnosti Projektu OSP je v zadnjem obdobju padla!
52:18 Slovenska plezališča niso zrasla sama od sebe! Projekt OSP je rešitev!
59:30 Podprite Projekt Osp po svojih močeh! Podrobnosti na: https://projektosp.si/
1:01:35 Plezanje slapov, kombiniranih smeri in skalno plezanje z orodji.
1:05:00 Vili je naredil kar nekaj plezališč za plezanje z orodji.
1:07:05 Vilijeve smeri so narejene s prefinjenim občutkom.
1:10:37 Kaj je najboljše pri plezanju?
1:13:50 Debate okoli ustreznosti športnoplezalnih ocen!?
1:16:55 Za diplomsko nalogo se je Vili ukvarjal z ocenjevanjem in vrednotenjem plezalnih vzponov.
1:19:50 Razlika med plezanjem na najvišji ravni v skali ali na tekmovanjih.
1:23:32 Evolucija športa skozi čas se spreminja in gre tudi v skrajnosti.
1:25:42 Evolucija plezalnih sten in oprimkov.
1:28:42 Vilijev športnoplezalni priročnik Prvi koraki v svet vertikale.
1:34:00 Kako in kje lahko začetniki danes dobijo ustrezne učne plezalne vsebine?
1:36:22 Plezalne poškodbe.
1:39:15 Zakaj plezam? Zakaj toliko časa plezam?
1:43:08 Imamo svobodno voljo ali zgolj občutek, da jo imamo?
1:48:50 Vili je član glasbene skupine Hiša.
1:51:44 Kitara je Vilijev redna sopotnica.
1:54:36 Živeti s plezanjem (toliko časa) je privilegij. -
Andreji sta šport in narava življenjski sopotnici že od otroštva. Ukvarjala se je z atletiko, plesom, judom, padalstvom, cestnim in gorskim kolesarstvom, tekom, pustolovskimi dirkami, plezanjem, alpinizmom.
Je članica AO Tržič in tudi gorska reševalka, ki se redno udeležuje gorsko reševalnih akcij. Je inženirka tehnologije prometa, zaposlena na Mestni občini Ljubljana, kjer se ukvarja s problematiko in iskanjem rešitev trajnostne mobilnosti.
Jeseni 2023 se je s prijateljico Niko Radjenovič podala na gorsko kolesarsko odpravo na najvišjo goro Afrike. V 14-ih dneh afriške avanture sta kot prvi Slovenki opravili spust z vrha Kilimanjara. O njunem podvigu je bil posnet film z naslovom Tiha moč, skozi katerega opogumljata in inspirirata ženske, da sledijo svojim sanjam in jih tudi uresničijo.
Z nami v steni tokrat energična in vzdržljiva, nasmejana in odločna, Andreja Jagodic.Teme, ki smo jih obdelali:
2:20 Kolo je Andrejin sopotnik od malega.
3:50 V nekem obdobju je tudi tekmovala s kolesom.
5:20 Med drugim je tudi trikratna zmagovalka DOS-a, dirke okoli Slovenije.
7:35 Specialka ali gorc?
8:25 »Če ne greš, ne veš!«
10:00 Glava je najpomembnejša!
12:47 Andrejin stik z gorami.
14:10 Stik z GRS Tržič.
18:12 2023 je šla s prijateljico Niko Radjenovič na gorsko kolesarsko odpravo na najvišjo goro Afrike.
19:40 Kako je prišlo do ideje za afriško avanturo?
21:10 Stik z agencijo (z lastnico in vodnico Ekeney Njau).
23:41 Koliko je kolesark(jev) na Kilimanjaru?
24:57 Logistika odprave na Kilimanjaro.
27:05 Tudi vzpon opravljen na kolesu ali pa se kolo nosi.
29:01 Kako običajno poteka aklimatizacija za Kilimanjaro?
32:24 Vzpon na vrh.
35:16 Vrh in spust.
40:18 Tiha moč – moč deklet in naslov filma o kolesarki afriški avanturi.
43:13 Afriški stereotipi in realnost.
47:33 »Z odpravo in filmom sva želeli tudi opogumljati ženske pri odločitvah.«
49:33 Tihe in glasne »brezme«.
52:00 V Afriki se veliko pleše in poje.
54:08 Plani za prihodnost?
56:14 Ob vsem ali še ostane kaj časa za plezanje, turno smučanje in drugo?
58:20 Tudi v službi se Andreja posredno ukvarja s kolesarstvom.
59:25 Izzivi trajnostne mobilnosti (v Ljubljani).
1:03:40 Bodimo strpni in naj bo sobivanje vrednota. -
Igor Jenčič je doktor fizikalnih znanosti. Je strokovnjak za jedrsko energijo, zaposlen na Institutu Jožef Stefan.
S smučanjem se je srečal kot otrok, leta 1977 pa je opravil svoj prvi turni smuk. Teh se je do danes nabralo preko tisoč.
Konec 90-ih je napisal Veliki turnosmučarski vodnik, s podnaslovom Od Snežnika do Velikega Kleka, ki je do danes doživel več ponatisov. V njem je zajel večino najpomembnejših turnosmučarskih ciljev v Sloveniji in v bližnji okolici Zahodnih Julijcev, avstrijskih deželah Koroški, Štajerski, Salzburški in Vzhodni Tirolski.
Igorju je turna smuka vseživljenjska strast. Skozi aktivna turnosmučarska desetletja je presmučal številne strmine po vsej Evropi, kot tudi po drugih področjih sveta. Veliko večino svoj tur opravi z ženo Barbaro.
Tokrat z nami V steni, pravi turni smučarski poznavalec, kreativni in znanstveni, Igor Jenčič.Teme, ki smo jih obdelali:
Smučanje na Japonskem. Oprema in prigoda z olimpijskih iger v Sarajevu. Igorjevi smučarski začetki. Privlačnost turne smuke. Gore pozimi, zlasti s smučmi, so še lepše kot poleti. Nabor turnih smukov je bil včasih manjši, tudi turnih smučarjev je bilo manj. Ljudje turno smučajo, ker je alpska smučarija predraga? Kako začeti s turno smuko? Danes in nekoč? Kako je danes turno smučarska skupnost povezana? Odnos turnih smučarjev do plazovne (ne)varnosti, nekoč in danes. Nevarnost plazov. Rojstvo turnosmučarskega vodnika. Veliki turnosmučarski vodnik. Problematika zelenih (slovenskih) zim. Privlačnost turnosmučarskih izletov v tujini. Izkušnja turnosmučarskega izleta na Haute route. Razvoj turnosmučarske opreme skozi čas. Zavedanje plazovne varnosti in pomen odgovornosti pri dejavnosti. Z razvojem opreme se je do neke mere spremenil tudi način smučanja. Pomen priprave na turo. Prigoda z čilenskih hribov. Kako začeti s turno smuko? Igorjev poklic, usposabljanje operaterjev jedrske elektrarne. Jedrska tehnologija s seboj prinese določena tveganja. Strah pred jedrsko tehnologijo? Nesreče v jedrskih elektrarnah in gradnja novih jedrskih elektrarn. Jedrska elektrarna v Krškem. V Žirovskem vrhu so kopali uranovo rudo. Tveganja in strahovi pri jedrski energiji. Ali bo umetna inteligenca prevzela nadzor na jedrskim orožjem in obračunala s človeštvom Odgovornost pri upravljanju z jedrsko energijo ali turnem smučanju in varnostna kultura. -
Gregor Šegel je član slovenske reprezentance v tekmovalnem lednem plezanju. V zadnjih dveh tekmovalnih sezonah se je večkrat uvrstil v finale kontinentalnega pokala, februarja letos pa se je v angleškem Sanderlandu zavihtel na sam vrh zmagovalnega odra v težavnosti.
Kot najstnik se je ukvarjal s tekom, tudi z ultramaratoni, z agilitijem, ob koncu najstniških let pa je zašel v alpinistične vode. Veliko svojega plezalnega fokusa je namenil ravno plezanju zaledenelih slapov, leta 2021 pa se je začel ukvarjati s tekmovalnem ledenim plezanjem in hitro pokazal zagnanost in veliko željo po napredovanju.
Kot mlad alpinist je že plezal v Patagoniji in Himalaji.
Inženir metalurgije in materialov po poklicu, zaposlen v koroškem podjetju MPI reciklaža, se po inženirsko loteva tudi treningov, ukvarja pa se tudi z razvojem plezalne opreme.
V tokratni epizodi, z nami V steni, energični, metodični in vedno nasmejani Gregor Šegel.Teme, ki smo jih obdelali:
Zakaj se imenuje tekmovalno ledno plezanje? Kaj je tekmovalno ledno plezanje? Kakšna vrsta tekmovanj imamo na mednarodni ravni? Kako je prišlo do tekem v lednem plezanju? Ledno, mešano, kombinirano, tekmovalno ledno plezanje in (skalno) plezanje z orodji. Razlika (Skalno) plezanje z orodji (ali drytooling) je danes povsem samostojna plezalna disciplina. Lepota in privlačnost gibanja pri plezanju z orodji po umetnih stenah. Težko je slediti visoki ravni zahtevnosti tekem ob zgolj eni steni v Sloveniji v Domžalah Pomen stene za tekmovalno ledno plezanje v Domžalah. Kako, kje se lahko se še trenira za tekme? Kakšen trening za tekme je plezanje v skali (plezanje z orodji)? Kakšni so oprimki za tekmovalno ledno plezanje? Slabi oprimki, dolgi gibi, dinamični gibi in malo časa so glavne značilnosti smeri na tekmah. Posebnosti tekmovalnih sten – viseče strukture po katerih se pleza. »Akrobatsko gibanje« - figure 4 in 9. Kaj je to? Posebnosti plezalne opreme za tekme pri tekmovalnem lednem plezanju? Kaj so »tularce?« Večina tekmovalk in tekmovalcev za plezanje uporablja rokavice za golf. Povijanje cepinov. Zakaj? Ali so poškodbe pri tovrstnem plezanju zgolj mit? Varnostna in tekmovalna pravila na tekmah so zelo jasna! Gregorjevi plezalni začetki Pred plezanjem je Grega že turno smučal. Gregorjevi odpravi v Patagonijo in v Himalajo. Kako v tekmovalno sezono vključiti še odpravo v Himalajo? Zmaga na zadnji tekmi februarja letos v Angliji. Kako pomembna je predanost (pravzaprav katerikoli) dejavnosti!? Kako pomemben je profesionalen pristop? Življenjski izzivi mladega športnika? Gregorjeve športne ambicije v prihodnje. »Kondicija« slovenske reprezentance v tekmovalnem lednem plezanju danes?
Izseki:
»Tudi če govorimo o »drajtuliščih«, torej plezanju zunaj, je zelo podobno. Če misliš biti konkurenčen na tekmah, se moraš pač enim stvarem odpovedati. Če ti sedaj hočeš, ok, letos bom pa res šel na vse tekme, potem moraš v to tudi vse vložiti. Ne moreš potem kompenzirati, pa reči, sedaj bom pa hodil še v hribe, pa še v »drajtulišča« in poskusil tam čim težjo smer splezati. Zato ker dni je pač le toliko v letu in v sezoni, ti jih moraš pa izkoristiti. Regeneracija pa je tudi pomembna.«»Jaz sem vedno želel v Himalajo. Zdi se mi, da vsak malce bolj perspektiven tečajnik, najprej bereš knjige, gledaš revije in si želiš v Himalajo. To ti je kot neka taka zadnja stopnička … Kot tečajnik si rečeš, ko bom pa res dober, bom pa tja tudi lahko šel!«»Potem sem pač vedel, tiste skoke smo toliko trenirali, da sem vedel … Če preveč razmišljaš, ni dobro, a ne? Moraš iti! Vedel sem, da sem dovolj močan, sem stresel roke, pa sem šel in sem ga zadel, zadržal in dejansko sem vpel vrh. Izkazalo se je, da sem bil relativno hiter in takrat, ko sem tisti vrh vpel, sem vedel, da sem naredil dober rezultat. Vedel sem, da sem bil hiter in močan, zelo zadovoljen sem bil s svojim nastopom.«
»Ja za nekaj se tako moraš odločiti, a ne? Konec koncev, če se za nekaj odločiš, je bolje, da to počneš 100% ali pa vsaj nekako s srcem. Če se odločiš za nekaj, je jasno, da se moraš čemu odreči!«
»Boljše je zadnje tri treninge spustiti, se dobro tehnično pripraviti na tekmo, premisliti kaj potrebuješ in si nabrusiti kline, kakor da prideš na tekmo, padeš, ne vem, zaradi neke take neumnosti, ker nisi nabrusil kline. Ali pa da si klino brusil en večer pred tekmo, pa dobro, to je še ok, npr. isti dan kakor je tekma in zaradi tega nisi bil pozoren na nekaj drugega. Ko ti prideš na tekmo, se moraš samo na to sfokusirati. Ti si tam, da boš tisto smer splezal in ti takrat opazuješ smer, dobro, v finalu si pač v izolaciji. Ti imaš doma čas, da se pripraviš na tekmo, tehnično. Ne pa potem na tekmi, potem je bolje, da sploh nisi šel!«»Z Markom sva na odpravi tudi malo govorila. Pa je rekel, dej ti izkoristi ta himalajski zanos, tako jaz zdaj temu rečem, to energijo. Ko sem prišel nazaj, sva se s punco odselila v Polzelo. To je bilo najlažje obdobje za to narediti. Če bi takrat čakal, bi bilo potem težje. Takrat sem pa res si rekel, jaz sem se sedaj vrnil, dejva poiskat, pojdiva na svoje!«
-
Turistovski klub Skala je bil gorniški klub, ustanovljen 2. februarja 1921. Avantgardna ekskluzivna gorniška skupina je nastala kot posledica razkola v SPD, ki se je v obdobju po prvi svetovni vojni zavzemal predvsem za obnovo planinskih postojank, medtem ko je mlada generacija stremela k plezanju, zimskemu alpinizmu, smučanju ter ostalim sovpadajočim dejavnostim.
Člani Skale so težili k ljubezni do narave, idealizmu, načelnosti, tovarištvu ter k pogumu v stenah, neustrašnosti, železni volji in vzdržljivosti. Imeli so svojo reševalno moštvo, organizirali so prve odprave, se ukvarjali z vzgojo, veliko poudarka pa so namenjali ukvarjanju s fotografijo, filmom, glasbo in pisanjem.
V 20-ih in 30-ih letih so Skalaši načrtno preplezali številne glavne slovenske stene in grebene. 2.sv. vojna je njihove aktivnosti prekinila, po vojni pa so nekdanji člani Skale nosili pomembno vlogi v Planinski zvezi Slovenije kot naslednici Slovenskega planinskega društva.
Dr. Peter Mikša je alpinist in zgodovinar, zaposlen na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani kot izredni profesor. Je avtor številne strokovne literature in eden največjih poznavalcev slovenske planinske in alpinistične zgodovine.
Z nami v Steni tokrat Dr. Mikša o pomembnem obdobju, o izredni generaciji Slovenk in Slovencev ter njihove zapuščine, ki so svojimi aktivnostmi v gorah in visokimi etičnimi standardi postavili trdne temelje povojnemu in sodobnemu planinstvu, gorništvu in alpinizmu. Dr. Mikša in Skalaši.Teme, ki smo jih obdelali:
2:36 Dr. Peter Mikša.
7:00 Zanimanje za alpinistično zgodovino v mladih letiih.
8:50 Resnejše ukvarjanje z zgodovino na Filozofski fakulteti (FF).
13:55 Nastanek knjige Zgodovina Slovenskega alpinizma v soavtorstvu z Urbanom Golobom.
20:45 Zanimanje za raziskave o zgodovini alpinizma se na FF povečuje.
22:15 Pomen planinstva, gorništva in alpinizma v Sloveniji.
26:00 »Trden kakor Skala.« Knjiga o Skalaših dr. Mikše in uni. dipl. umet. zgod. Elizabete Gradnik.30:45 Ideja o filmu o Skalaših (Viharnik z roba, 100 let Skalašev).
31:43 Generacije Skalašev so močno vplivali na povojno in sodobno planinstvo, gorništvo in alpinizem.
34:15 Dogajanje v Sloveniji v vertikalah gora pred Skalaši.
36:17 Pomen prelomnih obdobij v zgodovini in družbeni pretres ob začetku ter koncu 1.sv. vojne.
38:10 Obdobje po 1.sv. vojni in obnavljanje planinske infrastrukture.
39:08 Ustanovitev prvega slovenskega alpinističnega kluba – Turistovski klub Skala (TKS).
40:24 Izrazi veleturist, gorništvo in alpinizem. Kdaj in kako se pojavijo?
42:00 Okoliščine ob ustanovitvi TKS.
46:00 Neformalne plezalne skupine pred ustanovitvijo TKS.
47:58 Kriteriji za vstop v TKS so bili visoki!
50:35 Dejavnost Skalašev poleg udejstvovanja v gorah.
53:50 Visoka etična načela Skalašev.
55:24 Vloga, pomen in zapuščina Klemeta Juga.
1:00:32 Vpliv in pomen Henrika Tume ter Juliusa Kugyja.
1:03:35 Fenomen Pavle Jesih in Mire Marko Debelakove.
1:06:15 Direktna smer v Špiku in pomen smeri ob nastanku.
1:08:06 Skalaška smer v Steni.
1:12:33 Smučanje se razvija s Skalaši.
1:14:48 Skalaši začnejo z alpinističnimi šolami.
1:17:37 Vladimir Kajzelj in njegov (turno) smučarski podvig.
1:19:30 Ukvarjali so se tudi s sankaštvom in začeli so hoditi na odprave.
1:23:00 Zgodba Pavle Jesihove kot podjetnice in zgodba Mire Marko ob dogovorjeni poroki.
1:26:00 Skalaši do bili dejavni tudi pri pisanju.
1:28:10 Možnosti za raziskovanja na temo Skalašev je ogromno.
1:30:00 Alpinistke in alpinisti so imeli v tistih časih status zvezdnikov.
1:33:00 Nesreča Pavle Jesih ji prinese novo, po vojni tudi trpko zgodbo.
1:36:25 Skalaši so bili dejavni tudi v Kamniško-Savinjskih Alpah.
1:38:50 2. sv. vojna in vpliv na Skalaše in vnovični izbruh energije v gorah.
1:41:45 Zakaj Skala po vojni ne deluje več?
1:44:42 Zakaj država po vojni tako propagira šport, tudi planinstvo?
1:48:30 Zapuščina Skalašev je enormna.Izseki:
»Vedno imamo tako, eni prelomi pridejo in ključna za Skalo je 1. sv. vojna. Torej, 1. sv. vojna. To je grozljivo, vse vojne so grozljivka in v zgodovini ponavljamo tisto zgodbo: historiam magistrae vitae … učiteljica življenja Nič se ne naučimo iz tega! Skačemo v ene in iste stvari, ampak pustimo sedaj te detajle. Leto 18', vsaka težka situacija, ko se sprosti, prinese izbruh energije. Če si predstavljamo?«
»1. sv. vojna je tudi v Julijskih Alpah pustila eno veliko uničenih koč in slovensko planinsko društvo se odloči seveda, da najprej, da lahko zaženeš planinstvo, moraš obnoviti infrastrukturo: poti, koče ... To traja, ne? Traja nekaj let, mladi bi plezali. Si predstavljamo? Se jezijo in se kregajo med seboj. In skupina, predvsem mlajših fantov, leta 1921, ustanovi prvi alpinistični klub pri nas. Turistovski klub Skala.«
»Vsak od teh filmov ima eno pomembno navezavo na slovenski prostor. Prva, »V kraljestvu Zlatoroga« in »Triglavske strmine« je vezan na Triglav oz. na gorski svet, kar nakazuje pomembnost tega Slovencem. Ta prvi pravi zvočni celo večerni film »Na svoji zemlji«, v bistvu se dogaja v Baški grapi. Torej, v prostoru, ki je bil med obema vojnama italijanski. Torej, ta simbolika krajine je pomembna.«
»Ko Jug pade leta 24', letos bo 100 let, ko pade v liniji današnjega Jugovega stebra. To bi bila tretja smer v Steni! Do takrat sta samo Slovenska in Nemška smer. Predstavljajmo si ta čas. In on (Jug) reče »dajmo, plezajmo prvenstvene smeri«. Slovenci smo majhen narod po številu, lahko pa smo veliki po dejanjih! In on potegne. Vedno je tako, vedno imaš ene vzore, ki pa so potem ključni za nek razvoj.«
»Ogromno jih pade, človek bi si mislil, da bo to zavrlo slovenski alpinizem. Podobna zgodba kot po 1. sv. vojni. Konec 2. sv. vojne prinese izbruh energije. V bistvu mlada generacija, ki je mogoče delno vezana samo na Skalaše, imamo Režaka, … imamo nekaj alpinistov, ki potegnejo … Čop kot legenda, ampak ne pleza več, ki na nek način vzgajajo… Spet, pride neka nova generacija, ki pa v dveh treh letih doseže in preseže vse kar so Skalaši naredili prej. Ampak seveda, tega ne bi mogli, če ne bi bilo Skalašev.« -
Žarko se je z gorami srečal v otroštvu, s plezanjem v srednji šoli in med študijem psihologije na Univerzi v Ljubljani. 1978 je postal alpinist, opravil več kot 300 alp. vzponov, 20 prvenstvenih in bil na 11 alp. odpravah. Leta 1981 je postal član gorske reševalne službe, več kot 20 let je bil načelnik postaje GRS Tolmin, kjer je prisostvoval na več kot 930 reševalnih akcijah.
Kot psiholog je služboval v srednji šoli, kjer se je nedavno upokojil. Kot izkušeni strokovnjak nudi psihološko pomoč gorskim reševalcem in svojcem ponesrečencev ob hudih nesrečah, bil pa je tudi vodja državne ekipe za psihološko pomoč Civilne zaščite, ki se aktivira na poziv v primeru večjih naravnih ali drugih nesreč.
Žarku pomeni prostovoljstvo življenjsko pot. Skozi svoje mnogoletno delovanje kot psiholog in gorski reševalec, tudi kot vodja številnih taborov za mladino in družine ter drugo, nesebično in strokovno pomaga ljudem, mnogokrat ljudem v stiski. Za svoje delo je že prejel več častnih priznanj, doma in na tujem.
Tokrat z nami v steni dolgoletni humanitarni prostovoljec, človek z resnično velikim srcem, Žarko Trušnovec.
Teme, ki smo jih obdelali:
3:05 Žarkov stik z gorami in s plezanjem.
4:54 Žarkove odprave v Južno Ameriko.
6:57 Študij psihologije in vključitev v Gorsko reševalno službo (GRS).
8:58 Odnos ljudi do smrti dandanes?
12:48 Kako se s smrtjo soočajo otroci?
15:06 GRS je bila v osnovi ustanovljena za reševanje v gorah, danes pa pokriva tudi druga področja.
18:05 GRS Tolmin in njeno delovanje.
21:30 Problematika iskalnih akcij.
25:14 Vodja državne ekipe za psihološko pomoč Civilne zaščite.
27:21 Soočanje s stresom?
28:40 Kako je prišlo do nudenja psihološke pomoči pripadnikom reševalnih služb?
32:45 Zakaj so psihološke težave stigmatizirane in tabu tema?
36:06 Nudenje psihološke pomoči svojcem udeležencev nesreč.
37:14 Če pride do travmatične izkušnje, kako hitro naj pride do psihološke pomoči?
39:18 Tri stopnje soočanja s hudo travma
ično izkušnjo in proces žalovanja.
42:58 Izkušnja z nesreče na Okrešlju?
44:35 Ali se proces žalovanja sploh kdaj zaključi?
48:41 Ali se človek (gorski reševalec) lahko navadi najtežjih situacij?
51:05 Kdo so lahko osebe, ki pomagajo v težkih izkušnjah?
52:52 Če gre človek ven v naravo bo problem lažje rešljiv!
54:50 Predelavanje težkih stresnih situacij zahteva svoj čas, srčnost in razumevanje.
58:37 Biti Gorski reševalec je način življenja.
1:00:52 Razumevanje in podpora države gorskim reševalcem?
1:02:36 Delo psihologa v osnovni šoli.
1:04:24 Predajanje znanja preko izkušnje je zelo pomembno.
1:06:22 Ali je šolski sistem dovolj ustrezen in prilagojen otrokom za soočanje z sodobnimi izzivi časa?
1:11:55 Če ni izkušnje tudi vedenja in znanja ne more biti, vsaj ne na dovolj visoki ravni.
1:15:00 Otrokom manjka skupnega spontanega druženja v naravi!
1:17:52 Ali smo kot družba zreli za določene spremembe, ki bi izboljšalo psihološko zdravje otrok?
1:22:05 Prostovoljstvo kot način življenja.Izseki:
»Med drugim sem se vprašal, pa a smo se kdaj o tem sploh pogovarjali? In sem ugotovil, da v štirih letih študija psihologije, o temi smrti nismo slišali niti stavka. Pred kratkim sem predaval bodočim vodnikom reševalnih psov in je bila tam tudi kolegica, malo mlajša psihologinja in sem jo pred vsemi vprašal: »ali ima prav?« in mi je gladko odgovorila: » v času študija o tem nisem slišala nič!«
»Predvsem je to problem odraslih, a ne? Ne smemo se bati otrokom povedati resnice, pravzaprav smo dolžni povedati resnico! Pač, njim primerno! Ja kaj bo pa potem, ko bo kaj vprašal? Ja, odgovoriš na tisto kar bo vprašal! Z realnimi, stvarnimi dejstvi!«
»Ja, to je strah! Saj je en tak rek, če se človek boji smrti, se ne more veselit življenja! In to je dejstvo!«
»Gorska reševalna služba je bila najprej ustanovljena za reševanje v gorah, ampak v tem predgorju se je v zadnjih dveh desetletjih zgodilo veliko veliko novega. Začelo se je s soteskanjem, letenje s padali, še prej z zmaji, sedaj v zadnjem času gorsko kolesarjenje. Večino reševanj predstavljajo že tujci in se je število nesreč enormno povečalo.«
»Da se opravi pač razbremenilni pogovor, če je potrebno tudi večkrat, tako da stvari predelajo čim bolj neposredno po intervenciji. Vedeti moramo to, taki dogodki so stresni in puščajo posledice. Stres ima tako kumulativno naravo in če se nalaga, se lahko tudi slabše konča.«
»Če bomo prebrali karkoli o posttravmatski stresni motnji, bodo med drugim zagotovo te štiri stvari. Slabo spanje, grozne sanje, izogibanje mestu nesreče in prisilne misli. »Ne morem nehati misliti na to, a ne!?« Moja reakcija je bila v vseh primerih enaka. To samo pomeni, da je s tabo vse vredu! Če te smrt sočloveka prizadene, si dober človek. S tabo ni nič narobe. Stres je normalen odziv na nenormalno situacijo! To nima nobene veze s psihiatrijo. V psihiatrijo spadajo ljudje, ki v normalni situaciji ne morejo funkcionirati.«
»To pomeni, da je ta problem danes bistveno večji kot je bil včasih, ker tega vedenja o minljivosti, o smrti ni. O temu se ne govori, to je tabu tema! Hkrati pa to kaže, da je še vedno veliko tega mačizma. »Kaj bo to nam? Mi spijemo gajbo pira, pa zmoremo vse. Vesel sem, da se je na tem področju klima spremenila.«
»Moramo vedet, da takrat, ko je nekdo v stiski, potrebuje poslušalca. In to si lahko med sabo tudi razdelimo, danes bom šel jaz, jutri boš šel ti. Ker s tem največ pomagamo! Saj on bo govoril eno in isto, ampak očitno more zadostikrat povedat, da preide potem v naslednjo fazo žalovanja.«
»Je pa čisto jasno, kadar imaš nek problem, pa se samo s tistim problemom ukvarjaš, ne boš prišel nikamor. Če pa vzameš superge, pa trenirko in greš na 10 kilometrov, bo problem lažje rešljiv, če ne greš pa na 20 kilometrov, pa bo še lažje!«
»Če ti nekomu nameščaš kompresijsko obvezo, pa ga takole malo stisneš, ga zaboli. Seveda boli! A veš kako boli šele tisto, kar si ti prej sošolcu naredil. Ali pa kako boli punco, ki si ji rekel, da je bajsa?«
»Izkušnje! Kaj se pravzaprav dogaja z razvojem možganov? Povečevati se more število povezav. To se pa ne more zgoditi s klikanjem na tipke, ampak gibanje, druženje, socialni stiki.«
-
Kazimir Drašlar, za prijatelje Mikec, je letošnji (2023) prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju alpinizma. Bil je eden vodilnih alpinistov iz 60. let prejšnjega stoletja. 1961 je z Alešem Kunaverjem prvi preplezal mogočno triglavsko Sfingo. Opravil je številne težke ponovitve doma in v tujini, s soplezalci je raziskoval gore Svalbarda. Leta 1968 je stopil na neosvojeni vrh Lunko v afganistanskem Hindukušu, naslednjega leta pa je stal na vrhu Anapurne II, kar je bil prvi z vrhom okronan uspeh Slovenije v Himalaji.
Po odpravarstvu ga je odneslo v znanstvene vode, kjer je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani postal predstojnik katedre za fiziologijo živali in predavatelj pri več dodiplomskih in podiplomskih predmetih. A v Himalajo se je na trekinge vračal celo življenje.
Mikec največ časa preživi v okviru družine ali prijateljev, najraje v njemu tako ljubi naravi. Še vedno se ukvarja z jamarstvom, lokostrelstvom, izdeluje nože, rad predava, sicer pa je Mikec večletni predsednik združenja alpinistov veteranov v okviru Komisije za alpinizem pri PZS.
Z nami V steni tokrat »večni mladenič«, ki pravi, »da človek v življenju potrebuje srečo, da ima srečo«, evergreenovski, Kazimir Drašlar – Mikec.
Teme, ki smo jih obdelali:
3:00 Kdo so alpinisti veterani?
6:14 Zakaj (veterani) ne pišejo več knjig?
10:02 Festival alpinizma oktobra 2023 v Ospu in alpinisti veterani.
11:08 Kako se spušča po vrvi s pomočjo Dulferjevega sedeža?
13:20 Belačeva (Marjan Keršič - Belač) plezalna tehnika.
17:06 Generacija alpinist in alpinistov med obema vojnama in vpliv na kasnejše generacije.
19:50 Mikčevi plezalni začetki pri Kunarjevih.
24:30 Generacija alpinistk in alpinistov na AO Matica konec 50-ih let.
26:37 Mikčev Dru v navezi z Alešom Kunaverjem.
34:18 Kdo bo prvi čez triglavsko Sfingo?
38:54 Prvi vzpon čez Sfingo (smer Kunaver – Drašlar leta 1961).
44:30 Praženje slanine na sveči in branje španskih romanc.
47:05 Odmevi po prvem vzponu v Sfingi?
50:26 Plezalni izleti v Centralne in Zahodne Alpe so bile odprava.
52:52 Prva odprava na Spitsbergen, Svalbard.
56:50 Afganistanski Hindukuš in prvi pristop na Lunko.
1:02:02 Po tej odpravi se je samozavest slovenskih alpinistov dvignila!
1:07:02 Takrat smo plezali v alpskem slogu, samo temu nismo tako rekli.
1:09:35 Zakaj nam je uspelo na tej odpravi?
1:11:34 3. YAHO odprava v Nepal na Annapurna IV in Annapurno II in njen pomen.
1:19:26 Zdravnik Jože Andlovic in njegova veličina.
1:24:29 Po Annapurni II je bil čas za druge življenjske Annapurne.
1:27:19 Kraljevina Mustang v Nepalu in sprejem pri kraljici.
1:29:53 »Če niste videli okolice Kangčendzenge, niste videli nič!«
1:33:48 Predstojnik na katedri za fiziologiji živali na Biotehniška fakulteti Univerze v Ljubljani.
1:37:50 Znanstvenik Mikec, fiziološki procesi in vpliv nadmorske višine na organizem.
1:41:34 Pri raziskovanju višinske fiziologije so pomembne zgodbe posameznikov.
1:44:00 Ugotovitve o višini britanskih odprav na Everest leta 1922 in 1924.
1:48:25 Pionirski časi so bili res avanturistični.
1:52:03 Razlike med nekoč in danes?
1:54:00 Nekoč smo se družili drugače.
1:57:45 »Dober alpinist je star alpinist!«
2:03:27 »Biti alpinist je biti kr' fajn!«
2:05:55 Določene zgodbe morajo »ostati doma« v ozkih krogih.
2:11:00 Z določenimi ljudmi se enostavno ujameš.
2:13:05 Slovenija je dežela najboljših alpinistov nasvetu.Izseki:
»Me je (Stane Kersnik) položil na trebuh in mi z jodom premazal rit. Zelo sem stiskal zobe. Potem je nad mano modroval. Je rekel: »Veš fant, madona si dober. To sedaj, ni boljšega. To je kar za pohvalit. Samo zapomni si nekaj, najboljši si. Ampak, ko boš sam mislil, da si dober, si mrtev!«
»Mi smo dobili Anapurno, ne kot vrh, ki smo si ga želeli, ampak: »take it or leave it.« Original je bil Kangbačen ali pa še karkoli drugega. To so nam dali, mi si nismo mogli izmišljevati, kakor si danes slovenski alpinisti danes lahko izmišljujejo, z vsem renomejem.«
»Če nam te mlajše generacije kaj zavidajo tako kot mi, seveda tem generacijam mi zavidamo širino ali pa odprtost Sveta, nam te generacije zavidajo naš partnerski in prijateljski odnos.«
»Ko vidiš ljudi, ki pridejo na Vršič, potem pa odidejo s tega Vršiča, potem ko so dobili eno dozo prijateljstva, so za eno leto mlajši. To so pač stvari, ki so v tistem še vedno prisotne romantiku, ki ga je v vsakem alpinistu nekaj, kljub tistim najbolj zadrtim.«
»So določene zgodbe in določeni pogovori, ki so dovoljeni samo v alpinistični klapi in je zelo neresno, če pripoveduješ o stvareh, ki jih ostali ne morejo razumet izven kroga ljudi, ki jih razumejo.«
»Mene vedno spomni tisti začetni stavek od Gregorina v knjigi V borbi z goro. Genialni stavek je v tem, da vsak od nas ima globoko v srcu eno skrinjico, v kateri skriva pravzaprav svoja čustva in zgodbe, ki bi jih tuj svet umazal, ker jih ne razume.«
- Mostrar mais
