Episódios
-
Objavljamo pogovor, ki smo ga posneli že pred časom, z eno in edino Lidijo Šega, prevajalko, podnaslavljalko, sodno tolmačko in slovaropisko ter nekdanjo sodelavko Oddelka za prevajalstvo FF UL, ki je dolga leta tudi dejavna članica Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije. Njen Veliki angleško-slovenski (moderni) poslovni slovar je vključen tudi v portal Termania.
DZTPS lahko sledite tudi na Facebooku. -
V okviru projekta Če nisi preveden, ne obstajaš objavljamo že pred časom posnet pogovor s predstavnicami Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev.
Barbara Muller je predstavila začetke in ustanovitev društva pred 10 leti, nekdanja predsednica Polona Mertelj je poudarila prednosti in koristi mednarodnega sodelovanja, zlasti z zvezi AVTE, ki je bila pred kratkim izbrana, da zastopa kulturne ustanove v posvetovanju z Evropsko komisijo, v okviru katerega je bil že pripravljen osnutek smernic o kolektivnih pogodbah v zvezi z delovnimi pogoji samozaposlenih oseb. Aktualna predsednica Jerca Kos je izpostavila pomen društvenih nagrad, pa tudi smernic za podnaslavljanje v slovenščini, ki smo jih že predstavili v eni od naših prvih oddaj. Pogovarjale smo se tudi o strojnem prevajanju (ne spreglejte manifesta o strojnem prevajanju!) in tem, česa bi si želele, če bi imele čarobno paličico (ali če bi se novoletne želje *res* uresničevale).
Letošnje nagrade DSFTP:
Nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo na področju prevajanja in lektoriranja je prejela Ljuba Šušteršič.Žanrske nagrade so prejele:
- Silvana Orel Kos za prevod nadaljevanke Tanek led
- Jasmina Žgank za prevod celovečernega igranega filma Šansonjerka
- Darinka Koderman Patačko za prevod dokumentarnega filma s področja družboslovja in humanistike Ženska, ženske
- Elida Hamzić Fürst za prevod poljudnoznanstvene oddaje Blob – genij brez možganov
- Nina Dekleva za prevod otroške risane serije Družina Jazbečjak
- Nina Zabukovec za prevod dokumentarnega filma Požig v angleščinoPogovor je nastal v okviru promocijskega projekta Če nisi preveden, ne obstajaš, ki želi jezikovnim poklicem dati obraze in predstaviti njihove pogosto skrite zgodbe.
Pogovor sem vodila Jana Zidar Forte.
Hvala za prenose, všečke in komentarje, sprejemamo jih tudi na [email protected].
Ne pozabite pa nas tudi oceniti in priporočiti, da nas najdejo še drugi!*Muzika: Dave Miles, Get the groove (Zapsplat)*
-
Estão a faltar episódios?
-
V prvi epizodi po premoru (ki ni bil samo dopust) objavljamo pogovor, v katerem sta bili naši gostji prevajalki, prevodoslovki in iskrivi sogovornici Đurđa Strsoglavec in Barbara Pregelj, predstavnici Društva slovenskih književnih prevajalcev.
Klepetale smo o dnevu knjige in vlogi posameznih sodelujočih pri nastanku knjige, njeni promociji, razlikah in podobnostih med prevajanjem tuje literature v slovenščino in slovenske literaturo v tuje jezike, še zlasti pa o pomembnem delu, ki ga na področju literarnega prevajanja opravlja prav DSKP. Tako nismo mogle mimo prevajalskih nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo v različnih kategorijah (pred kratkim so bile objavljene letošnje nominiranke za Sovretovo nagrado) in se jim bo kmalu pridružila tudi nagrada Vasje Cerarja za najboljši prevod mladinske literature. Pa vsakoletni prevajalski seminar slovenske književnosti v tuje jezike, ki je letos avgusta spet potekal v živo. Omeniti nismo pozabile niti mednarodnega simpozija DSKP, ki bo letos oktobra potekal v Novi Gorici. Pa številnih dogodkov, branj in predstavitev za širšo javnost, ki jih vse leto prirejajo, v zadnjem času tudi po spletu.
Vabljeni k poslušanju!
Pogovor je nastal v sklopu projekta Če nisi preveden, ne obstajaš, v katerem DSKP nastopa v skupaj z drugimi jezikovnopoklicnimi društvi in združenji.
DSKP najdete tudi na Facebooku, nikakor pa ne spreglejte njihovega kanala na Youtubu, ki postaja prava zakladnica posnetkov literarnoprevajalskih dogodkov in pogovorov. -
V Jezikastu nadaljujemo z intervjuji s predstavniki društev, ki sodelujejo pri projektu Če nisi preveden, ne obstajaš. Tokrat smo imeli pravo spletno omizje, saj so se nam pridružili kar štirje člani Lektorskega društva Slovenije: Andreja Kalc, Rok Dovjak, Uroš Ferrari Stojanovič in Kristina M. Pučnik.
Obdelali smo najrazličnejše teme, povezane z lektoriranjem in skrbjo za slovenski jezik ter širšim poslanstvom in delovanjem društva. Vmes so se tudi (strokovno in spoštljivo, kot se za stroko spodobi) kresala mnenja o monolitnosti jezika, pa tudi o vrednotenju lektorskega in jezikovnosvetovalnega dela. Vse to kaže na živost in živahnost tudi znotraj Lektorskega društva Slovenije, ki že 25 let združuje lektorje in jezikovne svetovalce različnih struj in generacij, katerim nudi prostor za strokovni razvoj in povezovanje, hkrati pa skrbi za dobrobit lektorskega poklica danes in v prihodnje.
Lektorsko društvo najdete tudi na Facebooku, kdo so njihovi člani in kakšen bi bil svet, če ne bi bil jezikovno urejen, pa lahko odkrijete v videoportretih, ki jih objavljajo tudi na svojem kanalu na Youtubu.
V pogovoru omenjamo tudi kolumno Marka Radmiloviča z nekoliko pikrim komentarjem o lektorjih in dvojnicah, ki pa niso tu zato, ker se lektorji ne bi znali zediniti!
Seveda ne gre mimo novega predloga Pravopisa 8.0, ki je bil v marcu in aprilu v javni razpravi in je dvignil nemalo prahu. V času od snemanja našega pogovora so v Lektorskem društvu Slovenije že pripravili skupni odziv.
Sicer pa se člani in nečlani Lektorskega društva Slovenije srečujejo tudi na Jezikovnih pogovorih, na katerih se pogovarjajo o jezikovnih zagatah, novostih in vsem, s čimer se lektorji vsak dan srečujejo pri delu.
Pogovor je nastal v okviru promocijskega projekta Če nisi preveden, ne obstajaš, ki želi jezikovnim poklicem dati obraze in predstaviti njihove pogosto skrite zgodbe. Ne zamudite tudi nagradnega kviza - naslednje žrebanje bo 30. junija 2021!
Pogovor sem vodila Jana Zidar Forte.
Hvala za prenose, všečke in komentarje, sprejemamo jih tudi na [email protected].
Ne pozabite pa nas tudi oceniti in priporočiti, da nas najdejo še drugi!*Muzika: Dave Miles, Get the groove (Zapsplat)*
-
V okviru projekta Če nisi preveden, ne obstajaš, ki smo ga predstavili v naši 7. oddaji, Jezikast začenja s nizom pogovorov s predstavnicami in predstavniki društev jezikovnih poklicev.
V tokratni oddaji sta naši gostji trenutna in nekdanja predsednica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS), Andreja Skarlovnik Ziherl in Jana Veber, ki sta se razgovorili o trenutnem stanju (tudi duha) med konferenčnimi tolmači na domačem trgu in v odnosu do evropskih institucij, kjer se šele zdaj, po enem letu pandemije in velikih težav, počasi znova vzpostavlja tolmačenje in z njim uresničevanje načela večjezičnosti.
Predstavili sta tudi pomembno delo ZKTS na področju tolmačenja na daljavo z izdelavo smernic, izročkov in priporočil ter izvedbo usposabljanj in delavnic, tako za naročnike kot za tolmače. Pogovarjale smo se tudi o ohranjanju visokih standardih in pogojev dela, ki so pri tolmačenju vedno predpogoj za dobro delo, pa tudi o tem, zakaj je dobro in se celo splača udejstvovati v strokovnih in poklicnih društvih.
Pogovor sem vodila Jana Zidar Forte (tudi članica ZKTS, zato mi oprostite pristranskost in zardevanje ;-))
Hvala za prenose, všečke in komentarje - ne pozabite nas oceniti in priporočiti, da nas najdejo še drugi!
*Muzika: Dave Miles, Get the groove (Zapsplat)* -
V tokratni epizodi je naša gostja Natalija Spark, ki je zaradi gluhih staršev že od otroštva tesno povezana z znakovnim jezikom, njena pot tolmačke se je tako začela dolgo pred poklicnim udejstvovanjem.
Kot tolmačka sodeluje pri različnih projektih razvijanja znakovnega jezika in zbliževanja gluhe in slišeče skupnosti (priprava slovnice slovenskega znakovnega jezika, projekt Gledališki tolmač ipd.), kot pedagoginja, andragoginja in psihosocialna terapevtka pa v zasebni praksi svetuje klientom.
Nominiranka za naslov Slovenke leta 2020 je – kot se lahko prepričate v najnovejši oddaji Jezikasta – čuteča, navdihujoča in artikulirana sogovornica.
O diskriminaciji gluhih dijakov v srednjih šolah - Prisluhnimo tišini, RTV SLO, 21. november 2020. -
V tokratni epizodi smo pred mikrofon povabili predstavnice društev jezikovnih poklicev, ki so s tesnim sodelovanjem začele ob pripravi Bele knjige o prevajanju 2018, njihove aktivnosti pa se še nadaljujejo. Konec lanskega leta je konzorcij društev v okviru projekta Če nisi preveden, ne obstajaš prenovil spletno stran bele knjige in objavil rezultate ankete o stanju med jezikovnimi poklici. V letošnjem letu pa se je začela promocijska kampanja, s katero želijo na različne načine okrepiti poznavanje in zavest o pomenu jezikovnih storitev in jezikovnih poklicev v slovenski družbi.
Z nami so bile:
Kristina M. Pučnik, Lektorsko društvo Slovenije (FB)
Jerca Kos, Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (FB),
Barbara Pregelj, Društvo slovenskih književnih prevajalcev (FB),
Polona Brumen, Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (FB),
Andreja Skarlovnik Ziherl, Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije (FB).
Skupni promocijski video
Spletna nagradna igra
*Glasba v uvodni špici: Dave Miles, Get the Groove, Zapsplat* -
V prvi oddaji v novem letu se vsaj virtualno podajamo na potovanje: z Balija se nam oglaša Ana Mestek, ustanoviteljica skupine Prevajalci, na pomoč. Ana se je pred dvema letoma odločila, da bo časovni pritisk prevajalskih rokov vsaj deloma zamenjala s pritiskom v potapljaških jeklenkah - z možem sta kupila potapljaški center v Pemuteranu. Njen delovni ritem se je nekoliko spremenil, kako je prišlo do tega in kako si je zorganizirala prevajalsko življenje, pa boste slišali v oddaji.
Potapljaški center Easy Divers (na Instagramu in Facebooku: easydivers.bali)
Prevajalci, na pomoč - pogovor oz. prva epizoda Jezikasta
Skupina Prevajalci, na pomoč na Facebooku
Skupina Things translators nevers say na Facebooku
Ana Mestek je s prevajanjem že med študijem, resneje pa se ga je lotila okoli leta 2010. Nekako naravno je prešlo. Najprej z avtorskimi pogodbami, potem pa s.p. Večinoma prevaja navodila za uporabo, televizijske oglase in pravo. Je bolj tehnično naravnana, ampak včasih se loti tudi kakšnega lažjega leposlovja, predvsem za otroke - za dušo. Pred dvema letoma je pisarno z računalnikom preselila na Bali.
*Glasba v uvodni špici: Dave Miles, Get the Groove, Zapsplat* -
Tokratna gosta Jezikasta sta Živa Malovrh in Sergej Smolič, predstavnika Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije, ki letos praznuje 60 let obstoja. Pogovarjali smo se o preteklih uspehih in prizadevanjih društva, pa tudi o izzivih sedanjosti in prihodnosti, zlasti regulacije poklica in okrepitve njegove vidnosti v slovenski družbi.
(Spodnje povezave na spletno stran DZTPS zaradi prenove morda ne delujejo, posodobitve so v teku.)
Facebook stran DZTPS
Razmišljanje ob 60-letnici DZTPS
Kako poteka postopek včlanitve v DZTPS?
Pogoji za pridobitev licence DZTPS
PDF vodnika za naročanje storitev prevajanja v slovenskem jeziku
(Izvirnika v angleškem jeziku: A guide to buying interpreting services in A Guide to buying translation servies)
Živa Malovrh je magistrica prevajanja iz Oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete UL, smer angleščina-nemščina. Že pet let orje poslovno ledino kot samostojna podjetnica. Prevaja besedila iz vrste področij, specializirala se je se za znanstvena besedila. Aktivno se udejstvuje v DZTPS, je pa tudi članica Lektorskega društva Slovenije.
Sergej Smolič je univerzitetni diplomirani anglist in obramboslovec ter magister prevajanja smeri angleščina in nemščina. S strokovnim prevajanjem se samostojno ukvarja že 15 let. Leto in pel je redno zaposlen v Sektorju za prevajanje Generalnega sekretariata RS. Specializiral se je za področje zavarovalništva, bančništva, financ in avtomobilizma. Član DZTPS je od leta 2011, v njegovem upravnem odboru pa deluje od leta 2017. -
Tokrat je bila naša sogovornica Tanja Petrič, predsednica DSKP in vodja projekta mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti, ki med 9. in 12. decembrom poteka - tokrat po spletu. V pogovor se je na kratko vključila tudi dr. Barbara Pregelj, ki skupaj z dr. Đurđo Strgoslavec vodi praktične delavnice na seminarju.
Izjava za javnost
YouTube kanal DSKP za spremljanje pogovorov s pisatelji
Facebook stran DSKP
Bela knjiga o prevajanju 2018
Javna agencija RS za knjigo
Baza prevodov - elektronska zbirka podatkov o prevodih leposlovnih del slovenskih avtorjev v tuje jezike, ki jo JAK stalno dopolnjuje. -
Tokratna gostja v Jezikastu je Aleksandra Rekar, prejemnica letošnje Sovretove nagrade za prevod romana Rodbina Miljenka Jergovića iz hrvaščine (založba Sanje). O sebi pravi, da je v prevajalskih vodah pristala po naključju, saj so jo v mlajših letih bolj privlačili tehnični poklici. Po študiju primerjalne književnosti in sociologije kulture je najprej delala v gledališču, zdaj pa je že nekaj let izkušnjo prevajalka - in v tem uživa. Prevaja iz angleščine in jezikov bivše Jugoslavije.
Utemeljitev Sovretove nagrade 2020 Društva slovenskih književnih prevajalcev
(Nepopoln) seznam bibliografije Aleksandre Rekar
Pogovor ob podelitvi Sovretove nagrade DSKP (video) -
V tokratni epizodi objavljamo pogovor z Jerco Kos, predsednico Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, ki je oktobra javnosti predstavilo (posnetek spletnega dogodka) Smernice za podnaslavljanje v slovenščini (v pdf obliki so prosto dostopne so tukaj).
Kaj prinašajo smernice, komu so namenjene in zakaj so pomembne, ne le za podnaslavljalce, temveč tudi za slovensko publiko, ki dokazano prebere več podnapisov kot knjig ali časopisov.
Pogovor je nastal ob pripravah na konferenco Podnaslavljanje: med znanostjo in umetnosti. Pogovor v pisni obliki si lahko preberete tukaj. -
Čisto prva - pilotna epizoda - ena sama ekskluziva!
Pogovor z administratorji FB skupine Prevajalci, na pomoči! Skupino, njene začetke in delovanje, pa tudi svoje poglede na prevajalski poklic in vse, kar spada zraven, so predstavili Andreja Golob, Grega Fajdiga in Josh Rocchio. O kakovosti, kolegialnosti in učenju - na zabaven način.
Povzetek pogovora v pisni obliki je objavljen na portalu Jezikovni poklici.
Omenjena je "prigoda" z AVK, o kateri je bilo že veliko napisanega (npr. v Dnevniku, Mladini) in povedanega (v Jezikovnih pogovorih).
