Episódios
-
Najvišje police v omarah so še vedno narejene tako, da jih lahko doseže moški, ne pa povprečno visoka ženska. Temperatura v ustanovah in javnih prostorih je prilagojena moškemu in ne ženskemu telesu; zanje bi bila optimalna, če bi bila nekaj stopinj višja. Tudi avtomobilski varnostni pas je bil dolgo časa ustvarjen le za povprečno visokega moškega. In ali ste vedeli, da so denimo simptomi srčnega infarkta pri ženskah pogosto precej drugačni kot pri moških in da so ženske zaradi tega velikokrat napačno medicinsko obravnavane? O tem piše novinarka Caroline Criado Perez v svoji, na številnih študijah temelječi, knjigi z naslovom Nevidne. V današnji oddaji Radiosfera sicer nismo toliko govorile o tem, zakaj je svet okoli nas po večini narejen po moški meri, temveč o temi, ki je bila v znanstveni sferi dolgo časa povsem zanemarjena. Govorile smo o spolu kot spregledani spremenljivki v medicini. Raziskave namreč kažejo, da spol pomembno vpliva na potek bolezni, delovanje zdravil, stranske učinke in izide zdravljenja. Zanimalo nas je, zakaj je bilo žensko telo v zgodovini medicine tako dolgo obrobna tema in kakšne posledice ima to za ženske še danes. Gostji oddaje sta bili prof. dr. Damjana Rozman, vodja Centra za funkcijsko genomiko in biočipe na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, in prof. dr. Darja Zaviršek s Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Oddajo je pripravila in vodila Tita Mayer.
-
Radiosfero tokrat posvečamo mešanju koktejlov. Bled namreč v teh dneh gosti že 19. mednarodno tekmovanje mladih barmanov, prestižen dogodek, ki na enem mestu združuje talentirane študentke in študente gostinstva in turizma z vse Evrope. Letos sodeluje 37 tekmovalk in tekmovalcev iz 11 držav.
-
Estão a faltar episódios?
-
Danes je svetovni dan Romov. Ob spominu na prvi svetovni romski kongres v Londonu leta 1971 je letošnje praznovanje v Sloveniji zaznamoval predlog novele zakona o romski skupnosti, ki se od njegovega sprejetja leta 2007 ni spremenil. Novela med drugim predvideva uvedbo občinskih koordinatorjev za izboljšanje položaja romske skupnost, spremenili bi tudi sestavo sveta romske skupnosti. V romski skupnosti novelo pozdravljajo, vendar se kljub temu poraja kar nekaj vprašanj in pomislekov.
-
Odvod v praksi najpogosteje povezujemo s hitrostjo, ki nam pove, kako dolgo pot smo naredili v določeni zelo kratki časovni enoti - tako kratki, da je ta zelo blizu nič. Če je neka funkcija dovolj »lepa«, lahko njen odvod znova odvajamo – in v primeru funkcije poti glede na čas dobimo pospešek. Pri še posebno lepih funkcijah to lahko naredimo neskončnokrat, takšne funkcije pa imajo matematiki še posebej radi. Odvod in njegova uporaba je tema tokratne oddaje Konstanta, gost oddaje pa je dr. Uroš Kuzman.
NAGRADNI IZZIV DO PRIHODNJE ODDAJE! (odgovore pišite na [email protected])
Predstavljajte si, da imamo na voljo neko bazo filmov. Vsak film je označen z različnimi kategorijami (na primer komičnost, kvalitetni igralci, grozljivost), za vsako kategorijo pa imamo potem tudi oceno od 1 do 10. Kategorija je na primer komičnost, kjer 1 pomeni zelo resen film, 10 pa pomeni popolna komedija.
Gledalci so po gledanju filma za vsako kategorijo vnesli številko in s tem označili, kako se jim je na primer film zdel komičen ali grozljiv. Na podlagi tega lahko za vsak film izračunamo povprečno oceno za vsako od kategorij.
Kako bi neki osebi na podlagi njenih lastnih preferenc priporočili film iz naše baze? Recimo, da oseba oceni, da rada gleda filme s komičnostjo 8.5 in grozljivostjo 3, igralci ji pa niso pomembni. Kako bi sistematično pregledali vse filme, da bi osebi priporočili tiste, ki ji bodo verjetno najbolj všeč? -
V 20. sezoni napotkov bomo obiskovali in spoznavali razgledne stolpe Slovenije. Poznamo kar nekaj tipov stolpov, ti pa so lahko povezani tudi v transverzalo, osnova različica obsega 38 stolpov, razširjena pa 74. Razgledni stolpi sicer predstavljajo velik del slovenskih razglednikov, tudi to, kaj ta izraz pomeni, razloži sogovornik in avtor vodnika Razgledni stolpi Slovenije Brane Ternovšek.
-
Konec janurja se je Lana Furlan odpravila na 6-mesečno potovanje po Južni Ameriki. Po dveh mesecih potovanja sta za njo dve raziskani državi. Prva je bila Čile – Radiosfero, v kateri je povedala več o tej državi, najdete na naši spletni strani in med podkasti Radia Slovenija. Tokrat pa se oglaša iz edine države v Južni Ameriki, ki meji tako na Atlanski kot tudi na Tihi ocean. Kako teče vsakdanje življenje v Kolumbiji ter ali je sloves Kolumbije kot nevarne države še upravičen, jo je v pogovoru za Radiosfero vprašala Darja Pograjc.
-
Pred dvema tednoma je v svetovnih medijih odmevala novica, da je 40-letni Avstralec več kot 100 dni preživel z umetnim srcem, preden so mu kirurgi presadili srce darovalca. Gre za novo tehnologijo, je navdušen kirurg prof. dr. Ivan Kneževič iz Kliničnega centra v Ljubljani. Strokovnjak ob tem dodaja, da so umetna srca začeli razvijati že pred 40 leti in da tovrstne posege izvajajo tudi v ljubljanskem Kliničnem centru. Eden od naših bolnikov je tako z umetnim srcem živel kar 270 dni. Več o osupljivem razvoju medicine na področju umetnih src pa v tokratni Radiosferi. Foto: BiVACOR
-
Gost tokratne podjetniške Radiosfere je Matija Goljar, podjetniški mentor in predavatelj, ki poudarja, da obstaja več vrst podjetništva, najbolj primarno in pristno obliko pa predstavlja domače, lokalno podjetništvo. “Ker ima vsaka vas vsaj eno kmetijo, na kateri lahko kupimo domačo marmelado, in ker ima vsako mesto vsaj enega avtomehanika, ki skrbi za naše avtomobile - in tudi to je podjetništvo.”
-
Ramadan oz. ramazan je deveti mesec muslimanskega leta oz. čas, ko se muslimani držijo strogega posta od zore do mraka. Letošnji se je začel 1. marca, končal se bo konec tega tedna. Po sončnem zahodu v tem času za muslimane nastopi »iftar« – beseda je arabskega izvora, dobeseden prevod v slovenščino ustreza glagolu »prekiniti« in označuje tradicionalno navado prekinitve dnevnega posta, nastopi čas druženja ob hrani oz. večerji. Kaj je iftar oz. kako poteka, je Darja Pograjc preverila pred dobrim tednom, ko je sprejela vabilo na odprt ramazanski oz. ramadanski večer.
-
Ko je ameriški predsednik Donald Trump od Ukrajine zahteval za 500 milijard dolarjev redkih zemelj v zameno za ameriško vojaško pomoč, je marsikdo prvikrat slišal zanje. Toda čeprav so redke zemlje običajno deležne zelo malo pozornosti, so nujni sestavni del vseh elektronskih naprav od mobilnih telefonov, medicinskih skenerjev do satelitov. Še zlasti pa so nujne za tako imenovane zelene tehnologije, kot so električni avtomobili in vetrne elektrarne.
A proizvodnja redkih zemelj je izrazito umazana. O tem pričajo tudi številke, ki jih je v Radiosferi navedla prof. dr. Spomenka Kobe z Instituta "Jožef Stefan". Prav zaradi umazane proizvodnje danes 95 odstotkov redkih zemelj prihaja s Kitajske. Večja samozadostnost pri kritičnih surovinah je prioriteta tako Združenih držav Amerike kot Evropske unije, a pot do tja ima v vsakem primeru številne temne plati.
-
Nova Gorica je skupaj z Gorico letos evropska prestolnica kulture in ob tej priložnosti je nastal tudi vodnik Gorica Nova Gorica - povezani mesti, namenjen samostojnemu raziskovanju obeh mest. Avtor je Italijan Andrea Bellavite, ki se že več let uči slovensko in rad zahaja v obe Gorici. Tudi nas v pogovoru z Ano Skrt popelje do nekaterih znamenitosti.
-
Himalajska kraljevina Butan se je svetu odprla v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Tudi danes tja ne hodijo trume turistov, saj je za vstop v državo potrebno plačati okoli 200 dolarjev na dan. Največ obiskovalcev deželo grmečega zmaja obišče v marcu, ko je čas festivalov, ali jeseni, ko je vreme najbolj stabilno. V Butan bomo prek naših valov šli v torkovi Radiosferi, ko izveste, zakaj v Butanu nimajo semaforjev, kako je z njihovo ekološko ozaveščenostjo in ali so res najbolj srečen narod na svetu.
-
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ravno te dni potekajo, zdaj že peto leto zapored, Dnevi enakosti spolov. Otvoritveni dogodek se je zgodil prejšnji četrtek, simbolno, pred 8. marcem, mednarodnim praznikom žensk. Do konca meseca pa se bodo zvrstili številni zanimivi dogodki, kjer bodo predavateljice in predavatelji, raziskovalke in raziskovalci govorili o različnih vidikih enakosti spolov v naši družbi. Več o dogajanju in več o pomenu enakih možnosti za vse, ne le v akademskem prostoru, temveč tudi sicer v naši družbi, je spregovorila prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojca Smolej.
-
Odpikajmo nasilje je kampanja RTV Slovenija, ki se bori proti medvrstniškemu nasilju. Njen zaščitni znak so štiri pike, ki pomenijo štiri zaveze proti nasilju nad vrstniki. V tokratni Radiosferi nam Dunja Karlovšek, psihologinja in urednica otroških oddaj na RTV Slovenija, pa tudi vodja kampanje Odpikajmo nasilje, predstavi štiri zaveze kampanje, rezultate belgijske kampanje in možne načine, kako se lahko tudi sami zoperstavimo medvrstniškemu nasilju in preprečimo t.i. bullying.
-
Danes se po poti Romov odpravljamo na sosednjo Hrvaško, natančneje v občino Orehovica v Medžimurski županiji. Slabih 30 minut od slovenske meje približno tisoč Romov živi v petih romskih naseljih, največ v naselju Orehovica. Ker celotno romsko prebivalstvo predstavlja več kot 34 odstotkov vsega prebivalstva v občini bi lahko Romi po zakonu zahtevali dvojezične napise na občinskih tablah, vendar se to do danes še ni zgodilo. Tam se je pred kratkim mudil tudi radijski kolega, novinar in voditelj oddaje Naše poti Sandi Horvat.
-
V tokratni oddaji Konstanta govorimo o številu pi. 14. marec je namreč svetovni dan tega števila in tudi števila pi. Zakaj 14. 3.? Ker po ameriškem zapisu ta dan napišemo enako kot najbolj znan približek pija, to je 3,14. Drug najbolj znan približek za pi je 22/7, zato nekateri svetovni dan pija obeležujejo tudi 22. julija. Kako so izračunali prve približke števila pi in koliko njegovih decimalk poznamo danes?
-
V soboto se je v Ljubljani pričel 28. Pripovedovalski festival, ki bo trajal do nedelje, kot že sama številka pred imenom pove, gre za festival z dolgo tradicijo in zanimivim programom tako za otroke kot odrasle. O tem kaj prinaša, tako na zavedni kot nezavedni ravni, smo se pogovarjali s programsko vodjo festivala Tjašo Koprivec Vuga.
-
Odpravljamo se v državo, ki je najbližje Antarktiki in se razteza dobrih 700.000 kvadratnih kilometrov vzdolž po Južni Ameriki. Potujemo v Čile! Lana Furlan se je odločila, da se odpravi na 6-mesečno potovanje v lastni režiji po Južni Ameriki in svoje raziskovanje tega kontinenta začela ravno v omenjeni državi. Po dobrem mesecu potovanja je za torkovo Radiosfero zbrala svoje prve vtise.
-
Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?
Leto 2025 ni prestopno leto – torej ima letošnji februar samo 28 dni. Kljub temu v Radiosferi opozarjamo na svetovni dan redkih bolezni, ki ga praznujemo 29. februarja; torej le enkrat na štiri leta. V studiu bo z nami Saša Ciber, ki je zaradi redke avtoimunske bolezni, poimenovane miastenija gravis, imela veliko težav. Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati. Kako pa živi danes?
Združenje MG & CMS
-
Lime booking je slovenska spletna aplikacija, ki omogoča enostavno naročanje strank, avtomatsko obveščanje o terminih, pregled strank in še kaj, za rešitvijo pa v prvi vrsti stojijo trije soustanovitelji, podjetniki in prijatelji, Nejc Ekart, Marko Zemljarič in Marcel Dover. Slednji je bil gost v tokratni podjetniški Radiosferi in med drugim predstavil nekaj težav, s katerimi se soočajo ponudniki SaaS rešitev v Sloveniji in širše v Evropi, kako deluje aplikacija Lime booking in zakaj je dobila ime po limeti. Izvedeli pa smo tudi, kaj so naslednji koraki slovenskega startupa, ki si počasi, a vztrajno utira pot na trgu lepotne industrije.
- Mostrar mais
