Episodi
-
Izrael in Libanon sta sprejela mirovni dogovor, je v nagovoru sporočil ameriški predsednik Joe Biden. Premirje bo začelo veljati ob treh zjutraj po našem času. Predvideva umik izraelskih enot z juga Libanona, v prihodnjih 60-ih dneh jih bo nadomestila libanonska vojska. Gibanje Hezbolah naj bi končalo svojo oboroženo prisotnost ob meji z Izraelom južno od reke Litani.
-
Nerentabilnost TEŠ-a spravlja v negotovost rudarje, lokalno skupnost v Šaleški dolini, pa tudi energetski sistem. Premier Robert Golob je po današnjem sestanku s predstavnike Šaleške doline, sindikatov in HSE-ja sporočil, da vlada pripravlja dva zakona, ki bosta opredelila način zapiranja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Pred državnim zborom pa so rudarji na mirnem protestnem shodu zahtevali, da se za njih ustrezno poskrbi.
-
Episodi mancanti?
-
Odzivi na podnebni dogovor, ki so ga pogajalci na vrhu v Bakuju dosegli po podaljških, so pričakovano različni. Evropska unija in Združene države ga pozdravljajo, kritične pa so države v razvoju in nevladne organizacije. Razvite države se zavezujejo, da bodo za podnebne ukrepe v državah v razvoju do leta 2035 namenjale najmanj 300 milijard dolarjev letno. Okoljevarstveniki poudarjajo, gre za slab dogovor, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornosti bogatih držav.
-
Na podnebni konferenci Združenih narodov v Bakuju so pogajalci tudi v podaljšku pogajanj še vedno brez preboja glede dogovora o finančni pomoči državam v razvoju. Kljub temu je azerbajdžansko predsedstvo delegate zbralo na zaključni plenarni seji. Na njej so potrdili predvsem manj pomembne dokumente, kjer nasprotovanja držav ni. Prav zdaj so končali prekinitev in nadaljujejo s potrjevanjem prestalih ključnih odločitev. Države v razvoju so včeraj zavrnile ponudbo bogatih držav o finančni pomoči v znesku 250 milijard dolarjev na leto, zdaj naj bi bil na mizi nov predlog, vreden 300 milijard.
-
Državni zbor je zavrnil predlog predsednice države nataše Pirc Musar za imenovanje Antona Ropa na mesto guvernerja Banke Slovenije. Na tajnem glasovanju je nekdanjemu predsedniku vlade in podpredsedniku Evropske investcijske banke podporo namenilo 24 poslank in poslancev, za imenovanje pa bi potreboval najmanj 46 poslanskih glasov.
-
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
-
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
-
Tisoči dan vojne v Ukrajini je minil v znamenju prve uporabe ameriških raket dolgega dosega za napad na Rusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti državi brez jedrskega orožja, ki jo podpira jedrska sila. Washington je potezo označil za pričakovano, a neodgovorno.
Druge teme:
- Pogajalci na podnebni konferenci brez preboja
- Poslanci so se seznanili s predlogi proračunov, največ pripomb v opoziciji
- Volkswagen v poravnavo s slovenskimi kupci glede afere Dieselgate -
Kljub novemu obračunavanju omrežnin strošek ljudi za to zimo ne bo višji, je zatrdil premier Robert Golob, ki je v odgovoru na poslanska vprašanja podvomil o pozitivnih učinkih novega sistema. Razpravo na to temo medtem nadaljuje tudi parlamentarni odbor za okolje, ki naj bi na zahtevo strank koalicije pozval Agencijo za energijo, da umakne novi sistem ali ga spremeni v uporabnikom bolj prijaznega.
Druge teme:
- Fajon: odločitev o uporabi raket dolgega dosega je v rokah držav dobaviteljic
- Mercator odstopil od nakupa Engrotuša
- Opolnoči sprememba cen goriv -
V okolici Gančanov v občini Beltinci je dopoldne strmoglavilo letalo znamke Cessna Skyhawk Letalskega centra Maribor. Nesreče ni preživel nihče.
-
Parlamentarni odbor za finance za končno potrjevanje v državnem zboru danes pripravil proračun za prihodnje leto in zakon o njegovem izvrševanju. Dopolnila prinašajo dodatna sredstva za onkologijo in štipendije, pa tudi izdatnejše financiranje občin.
-
Vlada in večina sindikatov javnega sektorja, tudi drugega stebra državne uprave, so danes podpisali kolektivne pogodbe dejavnosti in prižgali zeleno luč za uresničitev sprememb plačnega sistema v javnem sektorju. Javni uslužbenci bodo višje plače dobili postopoma do leta 2028.
-
Sindikalni in vladni pogajalci so parafirali večino kolektivnih pogodb za dejavnosti in poklice v javnem sektorju, danes tudi v zdravstvu, sociali, šolstvu, raziskovalni dejavnosti in kulturi. Prazna ostajata aneksa za poklice v državni upravi. Podpis vseh kolektivnih pogodb je predviden za petek.
-
18 sindikatov, ki zastopajo državno upravo, ocenjuje, da je ob volji vladne strani še nekaj manevrskega prostora za dogovor o rešitvah v kolektivni pogodbi, ki je za zdaj ne nameravajo podpisati. Medtem so popoldne zeleno luč za parafiranje kolektivnih pogodb in za njihov podpis prižgali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture.
-
Vladna stran je na poziv Konfederacije sindikatov javnega sektorja, naj zaradi zamude pri pošiljanju gradiva na sredo preloži za danes napovedano parafiranje kolektivnih pogodb dejavnosti, sindikate obvestila, da je čas za parafiranje kolektivnih pogodb do srede do 15-ih. Potem bo gradivo posredovano vladi, ki bo o podpisu odločala predvidoma na četrtkovi seji. Petek za zdaj ostaja dan, predviden za podpis kolektivnih pogodb. Če bo vse ostalo tako, kot je danes, se podpisu kolektivnih pogodb ne bo pridružilo 18 sindikatov, ki zastopajo zaposlene v državni upravi, torej vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce. Razloge za to potezo bodo dodatno pojasnili jutri.
-
Izraelska vojska je danes napadla cilje v Gazi, Libanonu in celo Siriji. Samo v napadu na hišo v begunskem taborišču Džabalija na severu Gaze je bilo ubitih 33 ljudi, od tega 13 otrok. Izraelska vojska je doslej v Gazi ubila več kot 43 tisoč 600 ljudi, na Zahodnem bregu 780, v Libanonu pa več kot 3 tisoč.
-
Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Josep Borrell je v Kijevu zagotovil trdno podporo Ukrajini v boju proti Rusiji, ne glede na spremembe na ameriškem političnem parketu. Kot je poudaril, Ukrajina ne potrebuje spodbudnih besed, ampak konkretna dejanja. Potrebujemo hitrejšo dostavo orožja in streliva v Ukrajino ter manj omejitev pri njuni uporabi, ker se čas na fronti meri v človeških življenjih in uničenju, je poudaril Borrell. Evropska unija je za podporo Ukrajini do zdaj skupno namenila približno 116 milijard evrov.
-
Voditelji Unije so neformalni vrh v Budimpešti končali s sprejetjem evropskega dogovora o konkurenčnosti. Predvideva preoblikovanje industrije, zmanjšanje birokracije in spodbujanje zasebnih naložb.
V Zrcalu dneva tudi:
- Obsodbe napadov na izraelske navijače v Amsterdamu
- ZN: Večina smrtnih žrtev napadov v Gazi žensk in otrok
- Kriminalisti preiskujejo nasilno smrt ženske na Brniku -
Marta Kos je pred pristojnim evropskim parlamentarnim odborom uspešno prestala zaslišanje za evropsko komisarko za širitev. Za potrditev sta ji čestitala predsednica Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob.
Druge teme:
- Joe Biden po Trumpovi zmagi obljubil miren prenos oblasti
- Nemška opozicija po razpadu koalicije poziva k volitvam
- Zakon, ki bo omogočil financiranje za malega Urbana, že novembra v DZ - Mostra di più
