Folgen
-
Se spomnite, ko ste kot otroci v vrtcu male stekleničke polepili s peskom ali pa na karton naredili sliko s kamenčki, koruzo, kavnimi zrni ali čim podobnim? Pesek je od nekdaj privlačil tudi Stanko Golob iz Baške grape. Sprva je slikala z akrili, pred 30 leti, pri 42-ih pa ustvarila svojo prvo sliko s peskom. Koliko jih je od takrat nastalo, ne ve natančno, saj posebne evidence ne vodi. Slike iz zadnjih petih let si lahko ogledate na njeni novi razstavi ob 30-letnici slikanja s peskom naravnih barv in različnih debelin z naslovom "Iz narave preko srca do ljudi" v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu in galeriji Kinogledališča Tolmin.
-
Slovenci imamo srečo, da lahko pijemo kakovostno vodo iz pipe. Pitje vode iz pipe je priročna, zdrava in trajnostna odločitev. Na Zvezi potrošnikov Slovenije menijo, da je treba dostop do brezplačne vode iz pipe ustrezno urediti, vlado pa pozivajo, da z ustreznim predpisom čim prej uredi brezplačen dostop do vode iz pipe v gostinskih obratih in nujno tudi v zdraviliščih.
-
Fehlende Folgen?
-
S čedalje večjo bazo oboževalk in oboževalcev doma in v tujini so trenutno ena najbolj poslušanih slovenskih zasedb. Po več kot 800 dnevih se vračajo z novim albumom. Zasedba Joker Out je sinoči v studiu 26, v živo, skupaj z Andrejem Karolijem oboževalcem predstavila štiri še nikoli slišane skladbe iz novega albuma. Zbrali smo prve vtise oboževalk in oboževalcev.
-
Slovenska ulica v Mariboru se je imenovala Burggasse, Gosposka je nosila ime Herrengasse, Glavni trg pa Adolf Hitler Platz. Čeprav so se imena v letih od 2. svetovne vojne spremenila, ulice, ceste in trgi ostajajo na svojih mestih. In po njih se lahko sprehajamo še danes. Od točke do točke - po poteh, ki so jih prehodili glavni junaki v romanu Draga Jančarja "In ljubezen tudi". Po tej knjižni predlogi je namreč nastal literarni zemljevid, ki ga je zasnovala Tonja Jelen, pesnica in literarna kritičarka.
-
Domačini, pa domači turistični in kulturni delavci so danes odkrivali delčke Štanjela, slikovite srednjeveške vasice v osrčju slovenskega Krasa. Večina jih je zdajle že v pričakovanju osrednje točke današnjega praznika vina – med njimi pa ni novopečene domačinke, Metke Zver, ki se je z možem Tomažem iz okolice Ljubljane preselila v Štanjel, kjer sta se pred mnogimi leti, veliko pred selitvijo, tudi poročila. Tako na vas, pa tudi domačine, verjetno gleda malce drugače.
-
V Štanjelu že več kot 25 let ohranjajo tradicijo izdelovanja ročno spletenih venčkov iz posušenega cvetja, ki prinašajo srečo in krasijo vhodna vrata domov. Venčki so posebni zaradi svoje barvitosti in simbolike, pri čemer najpomembnejši mesec za ustvarjalce ostaja junij, ko se pripravljajo na praznovanje dneva svetega Ivana, 24. junija.
Običaj je od leta 2013 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine, venčke pa je možno tudi kupiti. Prodajajo jih v posebni embalaži, na kateri je natisnjena pesem, ki še dodatno poudari edinstvenost teh ročno izdelanih kreacij.
Iz veje obroč
plete par spretnih rok
šopek ob šopek
po sedem zvezdnatih rož
v krog, kot dni je v letu
naokrog -
v kranceljček,
ki da zaščitno moč:
za srečo in, kjer je treba, v pomoč. -
Vrtni park v Štanjelu ali Ferrarijev vrt je torej mojstrovina arhitekta Maksa Fabianija. Zgrajen je bil v obdobju med obema vojnama, kot del vile Ferrari, tržaškega zdravnika Enrica Ferrarija, ki je v Štanjelu želel postaviti podeželsko vilo in sanatorij za pljučne bolnike.
Ferrarijev vrt je bil večkrat obnovljen, po obnovitvi leta 1999 je bil razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, po obnovi leta 2017 pa je iz vodometa prvič po dolgih letih pritekla voda. Zadnjič naj bi vodomet deloval med obema vojnama. Sicer pa, kot je zapisal arhitekt Fabiani: "noben veliki urbanistični načrt ni dokončen, načrtovan mora biti tako, da omogoča spremembo, razvoj in rast."
Bil je svetovljan svojega časa, za Fabianijeva pravi Goričan, arhitekt Boštjan Vuga.
Foto: Ana Rojc, Občina Komen
-
V Evropi zgodovina tradicionalne medicine temelji predvsem na uporabi zelišč in zdravilnih rastlin, v Aziji pa so v ta namen uporabljali tudi gobe. Na primer svetlikava pološčenka oziroma goba, ki je znana tudi pod imenom reiši, ima v Aziji več kot 4000-letno tradicijo uporabe in gojenja, njeno kitajsko ime pa v prevodu pomeni "zelišče duhovne moči". Reiši in šitake (ali japonska nazobčanka) pa sta tudi vrsti gob, ki so ju ljudje kot prvi začeli gojiti, in to v Aziji.
Nekaj ljudi se z gojenjem gob ukvarja tudi v Sloveniji. Rok Zalar in Primož Turnšek sta del ekipe Gobnjaka, urbane gobje kmetije v Rožni dolini v Ljubljani, glavne pa so seveda glive v posadki od resastega bradovca, šitake, bukovega ostrigarja do glavatcev, ki imajo posebno mesto v kitajski tradicionalni medicini pa tudi v filmski seriji The last of us.
-
Morda ste že kdaj slišali za metaforo o bledi modri piki na temnem platnu brezmejnega vesolja? Ali pa za zanimivost, da sondi Voyager daleč čez rob našega Osončja nosita vsaka svojo zlato ploščo z zvoki in slikami z našega planeta? Morda ste v 80. letih na televiziji spremljali legendarno serijo Cosmos? Za vsem tem je bil Carl Sagan, ki bi, če bi še živel, to soboto dopolnil 90 let. Pravšnja priložnost, da se ga na kratko spomnimo.
Sogovornika:
dr. Sašo Dolenc, Kvarkadabra
dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani
-
Del regije Salzkammergut v Zgornji Avstriji je tudi mesto Ebensee, ki leži na južnem koncu jezera Traunsee. Mesto je bilo v zgodovini, tako kot številna druga v regiji, znano po soli; tam so namreč naredili bajer za izparevanje soli. Danes pa je obiskano predvsem zaradi prekrasne narave, Ebensee pa je tudi kraj spomina na grozote druge svetovne vojne. Tam je bilo moško nacistično koncentracijsko taborišče, ena izmed podružnic koncentracijskega taborišča Mauthausen. Graditev taborišča se je začela leta 1943, z namenom zagotoviti suženjsko delovno silo za graditev velikanskih podzemnih predorov, v katerih so nacisti razvijali in skladiščili orožje. Zaradi nečloveških delovnih in življenjskih razmer je taborišče Ebensee glede na smrtnost svojih zapornikov veljalo za eno najhujših koncentracijskih taborišč. Del predorov je danes na ogled za javnost, tam pa so tudi spominski center, pokopališče in muzej.
-
Po besedah prednikov iz Porabja naj bi se čarovniških urokov rešili tako, da se sredi gozda usedemo na hlod in razmišljamo o tem, kaj smo jedli za veliko noč. Čaralice, črnošolci in žerdjavci so pojave, ki naj bi po ljudskem izročilu strašile po porabskih vaseh. V najmanjši porabski vasi Andovci so porabski Slovenci minuli konec tedna organizirali že tradicionalno Vražjo poüt, na kateri so se iz temnih gozdov in goste megle prikazala bitja, o katerih so jim pripovedovali stari starši.
-
Odvisnost sodobnih družb od digitalnih tehnologij poleg številnih prednosti prinaša tudi kritična tveganja. Tudi zato je nujna kritična družboslovna refleksija, ki so jo pred 40 leti na Fakulteti za družbene vede, takrat FSPN, v Ljubljani začeli s prvim študijem na svetu z nazivom "družboslovna informatika". Raziskovalna pot od optimističnih pričakovanj, da bodo nove tehnologije doprinesle k demokratizaciji družbe, do zapiranja ljudi v enodimenzionalne informacijske mehurčke, je družboslovne informatike pripeljala do tega, da danes govorijo tudi o totalni digitalni družbi.
Sogovorniki:
prof. dr. Gregor Petrič, Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani;asist. Miha Matjašič, Center za družboslovno informatiko;prof. dr. Vasja Vehovar, Katedra za družboslovno informatiko in metodologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani;dr. Alice Robbin, nekdanja profesorica, soutemeljiteljica družboslovne informatike na Univerzi Bloomington v Indiani. -
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva.
-
»Alpinistk v Sloveniji ni prav veliko morje, prej za en mali bazenček,« pravi Anja Petek, idejna vodja ženske alpinistične odprave Lalung 2024. V eni redkih ženskih alpinističnih odprav, ki jo je razpisala Planinska zveza Slovenije, so se ob Anji v indijsko Himalajo odpravile še Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar in tam preplezale štiri prvenstvene smeri. Odmaknjeno območje, kjer so prebile dober mesec, je bilo pred njihovim prihodom slabo raziskano, saj je bilo zaradi političnih razlogov dolgo zaprto za obiskovalce in posledično tudi ni bilo konkretnih zemljevidov, ki bi jim prišli prav. So pa bili medvedi, ki so alpinistkam v baznem taboru precej otežili odpravo in po katerih so poimenovale eno od novih smeri Bear Camp. Tudi o tem, od kod druga tri imena Calm before the storm?, Connection in Here comes the sun, kot so dale ime 2000-metrski smeri po vzhodnem grebenu na šesttisočak Lalung I, so nam povedala alpinistke Anja Petek, Patricija Verdev, Ana Baumgartner in Urša Kešar.
-
Z deli Alda Kumarja, Dmitrija Šostakoviča in Johannesa Brahmsa v Cankarjevem domu se je začela nova sezona Kromatike. Simfonični orkester RTV Slovenija v sezono vstopa z novim šefom dirigentom, to je Lio Kuokman, Na eni izmed vaj preverjamo, kaj prinaša nova sezona.
Vse informacije o sezoni 2024/25 in simfonikih najdete tukaj.
-
Male sive celice vstopajo v jubilejno 30. sezono. Poleg okrogle obletnice je oddajo letos zaznamovalo tudi rekordno število prijav – kar 175 šol. Mi pa smo se prijavili oziroma povabili na snemanje ene izmed oddaj.
-
Matej Vranič je profesionalni fotograf, ki je za svoja fotografska dela prejel številne nagrade, je pa tudi filmski ustvarjalec. Pred tremi leti nas je v dokumentarnem filmu Divja Slovenija peljal med redko videne prizore iz živalskega in rastlinskega sveta Slovenije, v prvem filmu pa se je osredotočil na ptice Šaleške doline. Tudi v svoji najnovejši dokumentarni filmski mojstrovini se je podal v svet ptic, med ene največjih evropskih sov kozač.
Ob značilnostih glavnih protagonistk, mogočnih plenilk in ugank noči, se v filmu prepleta tudi interakcija kozač z drugimi živalskimi vrstami in ljudmi. V filmu nastopa tudi doktor bioloških znanosti Al Vrezec, ki velja za enega najboljših poznavalcev kozač na svetu in je velik del svojega življenja posvetili proučevanju te ptice.
Bojevita kraljica noči je Matej Vranič naslovil film upravičeno, kozača je namreč neustrašna mati. Ne ustraši se niti divje mačke ali kune niti veliko večjega vsiljivca, kot sta medved in človek.
Zapiski:
Napovednik dokumentarnega filma Bojevita kraljica nočiFotografija: Matej Vranič -
Delitev dela po spolu je del tradicije in pri nas močno zakoreninjena. Družbene položaje, povezane z močjo, vodenjem in odločanjem, še vedno v veliki meri zasedajo moški, medtem ko so vloge, osredotočene na skrb za druge in gospodinjska opravila, še vedno pretežno ženska domena.
Ker na takšno oblikovanje in prevzemanje spolnih vlog že v zgodnjem otroštvu močno vpliva tudi igra, smo obiskali ozaveščevalno trgovino z igračami v Ljubljani, kjer je meja med tistimi za fante in tistimi za punce zabrisana. Dobrodošli v prav posebni trgovini za igrače!
Trgovino še do srede, 16. 10., najdete na Starem trgu 30 v Ljubljani. Obiščete jo lahko vsak dan med 12. in 18. uro.
-
Med dobitniki nagrade Megalizzi-Niedzielski, ki jo Evropska komisija podeljuje mladim novinarjem, vključenim v program Youth4Regions, je letos tudi novinarka našega radia Neža Borkovič.
Nagrado so ji sinoči podelili v Bruslju, komisijo pa je med drugim prepričala s prispevkom o družbenem pomenu velikih prostranih prostorov v mestih in predanostjo kakovostnemu novinarstvu in privrženostjo evropskim vrednotam.
Poleg nje sta nagrado prejeli še Magna Araujo Amorim s Portugalske in Sigrid Hallqvist s Švedske. Nagrado Megalizzi-Niedzielski so ustanovili kot poklon italijanskemu novinarju Antoniu Megalizziju in poljskemu aktivistu in novinarju Bartku Piotru Orenta-Niedzielskemu, ki sta umrla v terorističnem napadu v Strasbourgu leta 2018.
Kot je dodala Neža Borkovič, je bila tudi sama prav tedaj v Strasbourgu, zato jo s pokojnima novinarjema veže globlja čustvena vez.
-
Potem ko so v ponedeljek razglasili, da gre letošnja Nobelova nagrada v medicini na področje raziskav mikro RNK in njihove vloge pri regulaciji genov, in potem ko je včeraj na področju fizike pod žarometi pristalo raziskovanje umetnih nevronskih mrež in strojnega učenja, so danes v Stockholmu odstrli nagrajence na področju kemije.
Klubu Nobelovcev se bodo tako pridružili tudi ameriški znanstvenik David Baker, ki se je doslej že večkrat omenjal med favoriti, in pa britansko-ameriški raziskovalni dvojec iz podjetja Google DeepMind Demis Hassabis in John Jumper. Skupni imenovalec vseh treh so proteini, drobni gradniki življenja, ki so postali v zadnjih letih prava raziskovalna "meka" na področju biokemije in sintezne biologije.
O perspektivnosti proteinov govori dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta, ki je bil pred leti na podoktorskem študiju prav v laboratoriju letošnjega Nobelovca Bakerja.
- Mehr anzeigen
