Folgen
-
Podobno pravljico si pripovedujejo v različnih deželah. In vedno je problem, kdo si zasluži nagrado. Nič se ne bi moglo zgoditi brez enega ali drugega ali tretjega darila za očeta. In nazadnje je bilo odločilno tisto, kar je najvažnejše – kdo je komu všeč.
Veš kje je Transilvanija? To je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije. Ime se je prvič pojavilo leta 1075 kot Ultra silvam (kar pomeni za gozdom), nato pa so ime spremenili v Transilvanija, ki pomeni isto.
Vir: Zlata ptica, Izplesani copatki, Transilvanske ljudske pripovedi, zapisala in uredila Agnes Kovács, prevedel Jože Olaj, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, bere Nataša Holy
-
Norvežani imajo zelo veliko pravljic, marsikatere še ne poznamo. Ena od takih je tudi zgodbica o Tomažu Brskaču, ki je razveselil princesko. Pa ne samo takrat, bil je tako duhovit in zabaven, da se je imela dobro z njim do svoje smrti. Kaj je storil, da jo je spravil v smeh, izvemo iz pravljice Tomaž Brskač. Prisluhni
Vir: The Project Gutenberg eBook of East o' the Sun and West o' the Moon, with other Norwegian folk tales, Author: Gudrun Thorne-Thomsen, Peter Christen Asbjørnsen, Jørgen Engebretsen Moe, Release date: August 1, 2005 [eBook #8653], Most recently updated: February 5, 2015, iz angleščine prevedla Nataša Holy, bere Nataša Holy
-
Fehlende Folgen?
-
Tibetanska gorska pokrajina, ki na jugu meji na Himalajsko gorovje in obsega njegov večji del, se razprostira na povprečni nadmorski višini 4500 m in jo pogosto imenujejo »streha sveta«. Vseh 14 vrhov višjih od 8000 metrov na svetu leži v tej pokrajini. Življenje v akem okolju je težko in včasih kruto. Zato so nastale tudi takšne pravljicekot je ta, o strašnem vragu, ki je ugrabljal tudi otroke.
Kar nekaj neznanih besed je v tej pravljici:
Doma, rastlina, podobna krompirju
Porpa je tibetanstks lesena skodelica
Campa je jed iz ječmena, olja, čaja in jakovega masla
Jak je govedo z velikimi rogovi in gosto dlako, ki visi do tal.
Tangkuk je majhna usnjena malha za gnetenje testa iz campe.
Vir: Zlata ptica; Pripovedke s strehe sveta, tibetanske pripovedke, Izbrala, prevedla in soremno besedo napisala Silvestra Rogelj-Petrič, Ljubljana, Mladinska knjiga 1995, bere Nataša Holy
-
Zbirka Deteljica Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, bere Nataša Holy
-
V majhni vasi Plouvinec je nekoč živel reven kamnosek Bernet. Bil je pošten in marljiv mladenič, pa vendar se je zdelo, da ni prav uspešen. Čeprav je delal, je bil reven. To ga je žalostilo, saj je bil zaljubljen v lepo Madeleine Pornec, ki je bila hči najbogatejšega človeka v Plouvinecu. Se mu bo uspelo poročiti z njo? Prisluhni zgodbi iz Bretanje Skale iz PlouvinecaBretanja je severozahodna francoska regija ob Atlantskemoceanu. Prebivalci uporabljajo poleg francoščine tudi bretonščino.
In še morda neznane besede:
resava je z reso porasel svet
In kaj je resa? To je grmičasta rastlina z vijoličastimi cvetovi, ki raste na manj rodovitnih tleh
Vir: The Project Gutenberg eBook of Wonder Tales from Many Lands, Katharine Pyle, New York , E. P. Dutton & co., inc. Copyright, 1911 by e. P. Dutton & company, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
-
Ta pravljica pripoveduje o Pepelku, sedmem bratu, ki je kljub temu, da je bil pač Pepelko, pridobil najlepšo kraljično. Spopasti se je moral s čudnim velikanom. Ta je namreč hodil naokrog kar brez srca, ki ga je imel spravljenega nekje, kamor nihče nima dostopa. Razen če ti je ime Pepelko. Njemu uspe vse. Prisluhni torej norveški pravljici
Vir: Zlata ptica, Norveške pravljice. Prva knjiga. Prevedel Janko Moder, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1960, bere Nataša Holy
-
Daleč stran, sredi širnega oceana bil nekoč zelen otok, kjer je živela najlepša princesa na svetu, ime ji je bilo Miranda. Bila je kraljica otoka. Nihče ni vedel, kdo so njeni starši, niti kako je prišla tja. Vendar ni bila sama; dvanajst prelepih deklet, njene dvorne dame so odraščale z njo na otoku. In kaj se je lepi Mirandi zgodilo, izveš v tej poljski pravljici .
Še morda neznana beseda: Buzdovan je lesen ali kovinski kij.
Vir: Polish Fairy Tales, The Project Gutenberg eBook, A. J. Gliński, prevedla Maude Ashurst Biggs, NEW YORK, John Lane company 1920, Datum izdaje: 8. julij 2011, Nazadnje posodobljeno: 7. januar 2021, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
-
Oseba, ki se velikokrat pojavlja v pravljicah, je velikan. Brez izjeme so to hudobni stvori, ki če drugega ne, so vsaj nadležni. Saj navadno pojedo vse kar vidijo. In z njim se navadno ni dobro boriti, vedno pa ga premaga pametnejši od njega. Prisluhni torej slovenski pravljici
Vir: Zlata ptica Sto belokranjskih, Lojze Zupan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy
-
Če je v eskimski družini lovec neroden, družino pogosto obišče pomanjkanje, še huje pa je, kadar v družini ni nobenega lovca - tedaj je lakota tam skoraj vsakdanji gost. In taka je bila usoda Itaka in njegove babice. Kadar so imeli lovci iz naselja srečo, so jima dali kos mesa, kadar je bil plen pičel, niso dali ničesar. Itak je bil včasih tako hudo lačen, da ni mogel več zdržati in je glasno stokal.
Kako in zaaj je vendarle preživel, izvemo v eskimski pravljici
Vir: Zlata ptica, Pravljice iz igluja, Eskimske ljudske pripovedke, Izbral in zapisal Jan Suchl, Prevedla Zdenka Skerli Jerman, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1994, bere Nataša Holy
-
Tudi vile imajo otroke in kadar se odpravijo po opravkih ali na vilinsko rajanje, jih morajo uspavati. Pa kaj, ko vilinski dojenčki tudi ne marajo spati takrat ko bi to želele njihove mame. In rešitev so bili čudoviti tulipani v majhnem vrtu. Vendar, nič ni trajno in tudi zibelk za vilinske dojenčke ni več. Ostal pa je spomin.
Vir: Pastirica drobtinica, izbor ljudskih pravljic, izbrala Kristina Brenkova, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965, bere Nataša Holy
-
Kot navadno v pravljicah se glavni junakinji zgodi krivica s strani njene družine. In kot navadno nastopi rešitelj, ki poskrbi, da bo ta krivica popravljena. Tokratna zgodba se začne takole: nekoč je živel kralj, ki je imel tri hčere. Prisluhni
Vir: Portugalske pripovedke, zbral in prevedel Miro Bajt, Zavod za ustvarjalnost Hymnos, Ljubljana, 2006, Zbirka Pripovedke sveta, bere Nataša Holy
-
Dobri in prijazni fant je verjel in zaupal svojemu podlemu bratu. In ko ga je zadela nesreča, ga je pravzaprav pričakala sreča. Vse, kar je izvedel od živali, se je uresničilo in postal je bogat in srečen ženin ljubke princese. In kaj se je zgodilo z zlobnim bratom?
Vir: The Project Gutenberg eBook of Popular Tales from the Norse, Peter Christen Asbjørnsen, Jørgen Engebretsen Moe, Translator: Sir George Webbe Dasent, September 1, 2005 [eBook #8933] Most recently updated: January 15, 2021, iz angleščine prevedla Nataša Holy, bere Nataša Holy
-
V pravljicah so velikani navadno zlobni, požrli bi vse kar leze in gre in le največji junaki jih uspejo premagati. Amša, velikan iz Iraka, ni bil nič drugačen, dokler ga nista premagala Reuben in Rahela. Pa ne s silo, z naklonjenostjo, in velikan je spoznal, da je dobro delo veliko vredno. Prisluhni židovski pravljici iz Iraka
Vir: Obesi luno na streho moje palače in druge židovske pravljice, izbrala in prevedla Jana Unuk, Ljubljana, Študentska založba, 2007, bere nataša Holy
-
Škoti si pripovedujejo zgodbo o tem, kako so nastali otoki blizu Škotske in Islandija. Prebivalec morja, Črv sveta je bilo pravljično, kači podobno bitje, zmaj, ki so ga ustvarili zlobni duhovi. Velikanska zver zaobljena kot črv s hudim apetitom je bila sposobna razbiti ladje in hiše s svojim oprijemljivim razcepljenim jezikom, ki ga je uporabljala kot par klešč, in zmogla je celo zvleči cela pobočja in vasi v morje. Črv je bil dolg tisoče in tisoče milj in je obkrožal Zemljo. Kadar je zazehal, od lakote in ne od zaspanosti, se je stresla zemlja in visoki valovi so uničili vse na obali.
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Stoor_worm
In kaj je šota? To je organska snov, ki se tvori v močvirjih. Rastlinski ostanki kot so mahovi, trave in druge vodne rastline se sčasoma naberejo na dnu močvirja. Včasih so jo uporabljali za kurjenje.
Vir: Guttemberg project, Tales of folk and fairies, Katharine Pyle, Boston, Little, Brown, and Company, 1929 Copyright, 1919, By Little, Brown, and Company.
-
Otroci so radovedni in radi bi videli in vedeli in poskusili vse, kar se okrog njih dogaja. Tudi ko se mamici mudi pripraviti kosilo, pa bi sinko rad kuhal tudi on. In velikokrat se mamice otresejo in otroka pošljejo stran. To pa se ni obneslo mamici iz te slovenske pravljice. Kar je rekla kot šalo, je postalo huda resničnost. Pravljica nič ne pove o tem, kako se je potem počutila ta mamica.
Zbirka Deteljica Slovenske ljudske pripovedi: Babica pripoveduje, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992, bere Nataša Holy
-
Ta pravljica, tako kot mnoge druge, nas pouči o tem, kako koristno je, če smo dobri do drugih. Vendar ne vedno. Včasih so tisti, ki jim storimo uslugo, nehvaležni in nas želijo izdati. To se je zgodilo tudi dečku iz te pravljice, vendar se je le vse srečno končalo, tako kot se pravljice morajo.
Vir: Zlata ptica, Tiger iz pogorja Kumgang, korejske pravljice, izbral, prevedel in spremno besedo napisal Andrej Bekeš, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982, bere Nataša Holy
-
Vmajhni vasici Plouvinec je nekoč živel reven kamnosek Bernet. Bil je pošten in marljiv mladenič, pa vendar se je zdelo, da ni prav uspešen. Čeprav je delal, je bil reven. To ga je žalostilo, saj je bil zaljubljen v lepo Madeleine Pornec, ki je bila hči najbogatejšega človeka v Plouvinecu. Se mu bouspelo poročiti z njo? Prisluhni zgodbi iz Bretanje Skale iz Plouvineca.
Bretanja je severozahodna francoska regija ob Atlantskemoceanu. Prebivalci uporabljajo poleg francoščine tudi bretonščino.In še morda neznane besede: resava je z reso porasel svet
In kaj je resa? To je grmičasta rastlina z vijoličastimi cvetovi, ki raste na manj rodovitnih tleh.
Vir: The Project Gutenberg eBook of Wonder Tales from Many Lands, Katharine Pyle, New York
E. P. Dutton & co., inc. Copyright, 1911 by e. P. Dutton & company, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy
-
V tej zabavni pravljici spoznamo vraga, ki je za spremembodobrohoten in pošten. In ne samo to, ima sina, ki je nagajiv kot so vsi otroci in ko nekaj ušpiči, je pripravljen sprejeti kazen in povrniti škodo, ki jo je naredil. In kako se je odrezal, izvemo v zabavni transilvanski pravljici Vragov sin. In kje je Transilvanija? To je pokrajina v severozahodnem delu Romunije. Še nekaj morda manj znanih besed:
Bisaga – popotna torba ali vreča za čez ramo
Dnina – delo na tuji kmetiji
Mlačev – spravljanje zrnja iz klasja z mlatilnico ali cepcem
Vir: Zlata ptica, Izplesani copatki, Transilvanske ljudske pripovedi, zapisala in uredila Agnes Kovács, prevedel Jože Olaj, Mladinska knjiga, Ljubljana 1991, bere Nataša Holy
-
Tiste dni, ko so gorske vile še zahajale med dobre ljudi in jim pomagale s svetom in z dejanjem, sta v lepem prijateljstvu živeli dve sosednji hiši; pri eni so imeli sinčka, pri drugi hčerko, to hčerko so krasili prelepi dolgi zlati lasje.
To je uvod v pravljico, ki jo je zapisal Frane Milčinski. Pretresljiva pravljica o ljubezni se godi nekje v naši deželi in je zapisana v malce starodobni slovenščini. Pa je zaradi tega še lepša. In ker je nekaj besed morda manj znanih, prisluhni razlagi:
Svet – nasvet
Brdo – hrib
Bodro – veselo, živahno
Klepanje – postopek, pri katerem se z udarci kladiva ostri rezilo, v tem primru srpa
Reber – strmina
Gosposka - predstavniki oblasti, policaji, sodniki,
Vir: Fran Milčinski, Zbrane pravljice in pripovedke, Zbirka Sanjska knjiga, Založba Sanja d.o.o., Ljubljana 2015, bere Nataša Holy
-
Ljudske pravljice imajo določene značilnosti, med drugim tudi, kako so prikazane osebe. Le redko imajo osebe imena, navadno so označena kot mačeha, pastorka, najmlajšisin ali princ in princesa. V novogrških pravljicah pa se velikokrat pojavi nepoštena oseba, golobradec. Verjetno je v času, ko so pravljice nastajale veljal običaj, da imajo moški zaraščene brade in je golobradec zato zelo izstopal. Pa so mu pripisali slabe namene. Kaj je golobradec iz te pravljice ušpičilin kaj ga je zato doletelo, izveš v novogrški pravljici SLUGA, KI JE ZAMENJAL GOSPODARJA
Morda neznana beseda: tamar je živinska staja v planinah
In kaj je planina? To je s travo porasel svet, navadno v gorah,namenjen za pašo, z bivališči za pastirje in stajami za živino:
Vir: Zlata ptica, Novogrške pravljice, izbral in prevedel Marijan Tavčar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961, bere Nataša Holy
- Mehr anzeigen
