Folgen
-
Velika noč - Duhovnik Simon Potnik, 20. 4. 2025
Ljubezen je močnejša od smrti. Žene ne vedo, kako bodo odvalile kamen, vodi jih srce. Zora velike noči, se začne s praznino, ki ni takoj upanje, ampak najprej zmeda. Grob je odprt, kamna ni, telesa ni, so pa besede: “Kaj iščete živega med mrtvimi?”
Velika noč nas ne sili v pozabo trpljenja, ne briše križa in ne ponuja poceni sreče. To je noč vere, noč upanja. Ljubezen ne ostane zakopana v grobu. Največji sovražnik smrti ni življenje, ampak ljubezen. Samo ljubezen ima moč, da vstane od mrtvih. Kristus je vstal, da bi nam bil še bližje, saj je Emanuel, Bog z nami. Dovolimo, da nas najde.. Velika noč je povabilo, da iščemo Živega med živimi. Aleluja.
-
Velika sobota - Duhovnik Simon Potnik, 19. 4. 2025
Na pragu naših cerkva gori ogenj. Luč premaguje temo. Voda postaja simbol novega rojstva. Praznina groba je napolnjena z življenjem. Kamen je odvaljen, ne za to, da bi Jezus prišel ven, ampak da bi mi lahko vstopili, da bi zaslutili, da ni živega med mrtvimi. Izziv za nas, kje iščemo življenje?
Velika noč je trenutek, ko smo poklicani, da vstanemo. Da odvalimo kamen pred svojim srcem. Da dovolimo, da se nas dotakne svetloba jutra. Kamen je bil odvaljen, grob je odprt, Kristus je vstal. To je noč, ko se za nas začne novo življenje, ko iz grobov vstopimo v jutro. Naj nihče ne ostane v temi. Aleluja!
-
Fehlende Folgen?
-
Veliki petek - Duhovnik Simon Potnik, 18. 4. 2025
Veliki petek je dan tišine, bolečine in skrivnostne Božje navzočnosti. Zdi se, kot da se je nebo zaprlo in da je Bog utihnil – a Bog ne beži, ne obsoja, temveč tiho trpi z nami. Križ postane prostor, kjer se razodene globoka modrost ljubezni, ki ne kriči, temveč molči in ostaja. Kristus ni sestopil s križa, ker je ostal zaradi ljubezni. Njegove prebodene roke niso znak poraza, temveč povabilo k spreobrnjenju.
Križ razkriva resnico o človeku, ki zna ubijati, in o Bogu, ki zna ljubiti do konca. Jezusove besede "Oče, odpusti jim" razodevajo usmiljenje, ne obsodbe. In Božja ljubezen seže tudi do tistih, ki vedo, kaj delajo, a kljub temu grešijo. Ob križu tiho stoji Marija. Ne beži, ne obsoja – samo ostaja.
Cerkev se rojeva tam, kjer so trpeči, kjer vlada tišina, kjer je ljubezen močnejša od bolečine. Iz Jezusove rane pritekata kri in voda – zakrament življenja in milosti. Križ, čeprav težak in prežet z grehom, postane drevo življenja, ker se je Bog po njem dotaknil najtemnejšega v nas, da bi nas rešil. Poslušnost v trpljenju, kot jo opisuje Pismo Hebrejcem, kaže na moč tihe vere. Zato križ ni več le simbol bolečine, temveč prestol ljubezni. In kot pravi papež Benedikt XVI, je ljubezen močnejša od smrti.
Morda so cerkve danes tihe, prazne, brez okrasja – a če ostanemo s tihim »hvala«, s solzami in vero, potem smo tam, kjer Cerkev resnično živi: pri križu, ob Mariji, v ljubezni, ki nikoli ne mine. In iz te rane na Jezusovem boku že sije svetloba. Še ni vstajenje – a se bliža. Bog nikoli ne ostane v grobu.
-
Veliki četrtek - Duhovnik Simon Potnik, 17. 4. 2025
Veliki četrtek nas ne vodi le v spomin, ampak v zgodbo, ki se dogaja tudi danes. To je dan, ko si Jezus sname plašč Boga in si zaveže predpasnik služabnika in umiva noge svojim učencem. S tem ne izgubi svoje božanske veličine. Zmoremo tudi mi, dati kdaj prednost drugim, čeprav nam bi morda pripadala?
Jezus to stori, ker ljubi in svojim izkaže ljubezen do konca. Takšna ljubezen postane zakrament, ki se ne vsiljuje, a postavi mejo. Evharistija je skrivnost bližine za utrujeno dušo. Bog se vedno znova daje in nikogar ne izključuje. Štola brez predpasnika je prazna, predpasnik brez štole pa le sterilna usluga. Duhovništvo, ki se ne sklanja ni Jezusovo. Evharistija ni nagrada za popolne, ampak zdravilo za ranjene. Danes nas Jezus znova vabi, naj sedemo z njim in si pustimo umiti noge. Bog je postal človek, da bi človek postal božanski.
-
Cvetna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 13. 4. 2025
Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem, vzklika množica, ko obhajamo cvetno nedeljo. Vendar čez nekaj časa bodo ti isti glasovi kričali križaj ga. Kje sem jaz med tema dvema vzklikoma? Cvetna nedelja me vabi k hoji za križanim.
Jezus ob vstopu v Jeruzalem ne išče slave, ampak križ. Jezusova ljubezen je ljubezen, ki se ne boji biti ranjena. In ta ljubezen me izziva, da je ne bi občudoval od daleč, ampak da bi šel z njo. Cvetna nedelja je povabilo, da hodim za Jezusom, da ne ostanem v množici, ki maha s palmovimi vejami, da ne obsojam s čistimi rokami in da ne gledam od daleč. Povabljen sem, da stopim z Njim; v tišino, v vrt, v smrt. Naj v velikem tednu odmevajo v nas trenutki in besede Jezusovega trpljenja.
-
Peta postna nedelja - Tiha nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 6. 4. 2025
Post nas spominja na minljivost in nas vabi k premisleku o svojem življenju. Jezus v evangeliju o prešuštnici pokaže, kako Bog ne obsoja, ampak odpušča in vabi k novemu življenju. Farizeji vidijo v ženski le predmet obsodbe, Jezus pa se sklanja in piše v prah – morda njeno ime, morda Očetove besede. Njegova molčeča prisotnost govori glasneje kot obsodba. Ko reče: Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen, se grešniki umaknejo. Ostaneta le On in žena – greh in usmiljenje, strah in ljubezen. Jezus ji ne postavlja pogojev, temveč ji vrne dostojanstvo: Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in ne greši več.
To je povabilo, ne ultimat. Bog ne rešuje z grožnjo, ampak z ljubeznijo. Ne zahteva popolnosti, temveč pripravljenost na spreobrnjenje. Evangelij je za utrujene, za ranjene, za tiste, ki si ne znajo odpustiti. Bog ne išče popolnih ljudi, ampak tiste, ki mu odgovorijo in mu dovolijo, da jih oblikuje. To je srce evangelija – ne kamen v roki, ampak roka, ki dviguje. Ne obtožba, ampak objem. In potem gremo naprej, nepopolni, a zaznamovani z milostjo in zaupanjem v novo življenje. Bogu hvala.
-
Četrta postna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 30. 3. 2025
Še odmeva klic iz gorečega grma, ki kar ne zgori. Bližina Boga zahteva drhtenje srca in glasu. Sezuti je treba čevlje z nog, ker je to sveta zemlja. Kdaj si nazadnje klečal pred Bogom? Ni težava klečati kje drugje, ko čakamo v vrstah, na izvid, na povišico, na popuste. Na kolena nas spravi obilje in pomanjkanje. Mojzes je klečal pred Bogom in ga zato ni bilo več strah ne faraona, ne nadlog in ne upornega ljudstva. Gospod je klical Mojzesa, Abrahama, Samuela in v novi zavezi Simona in Savla.
Še vedno se nas drži obljuba, ki je je bil deležen Abraham, še vedno hodim v upanju na svobodo kot Mojzes in nas kot Savla dela iz preganjalcev evangelija v pričevalce veselega oznanila. Izgubljeni sin se je v stiski in pomanjkanju spomnil doma in očeta. Spomnil se je ljubezni, ki jo je zapustil in se odloči vrniti k očetu.
Tudi mi se kdaj oddaljimo od vrednot, ki življenju dajejo resnični smisel. Sledi stiska, nezadovoljstvo in hrepenenje po nečem večjem. V tej stiski se spomnimo na Očeta, ki ne obsoja, temveč nam teče naproti. Ne glede na to kako globoko smo zašli, nas Gospod čaka, da nam vrne dostojanstvo. Bodimo zato hvaležni.
-
Tretja postna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 23. 3. 2025
Spomnimo se na naše srečanje s klicem, z obljubo, z mislijo na Boga, da je Bogu mar zame in da me ljubi. Mojzes je zaslišal klic v gorečem grmu. Nagovorjen je v svoji majhnosti in svoji skromnosti. Mojzes posluša. Ne beži, se ne skriva, ne prelaga odgovornosti. Bog se sklanja k človeku, zazna njegovo stisko. Bog se mu razodene, kdo je. Se sprašujemo, kakšno je božje ime? Mojzesu Bog odgovori: Jaz sem, ki sem. Bog, ki je tukaj. Bog, ki je z nami, v vsakem trenutku našega življenja, v vsaki stiski, v vsakem veselju. Božje ime je rešitev, je svetišče, je trdnjava, je posvečeno. Božje ime je Jezusovo poslanstvo, prinaša odrešenje. Božje ime prinaša blagoslov. Božje ime moramo častiti, slaviti, klicati v veri. Mojzesovo poslanstvo je, da gre. Bog ga kliče k akciji. Mojzes sprejme klic k odgovornosti. Klic, ki ni lahek in zahteva pogum ter zaupanje.
Smo kdaj nad čem ali kom že obupali? V evangeliju slišimo o smokvi, ki ne rodi sadu. Če ne obrodi sadu, zakaj je ne bi posekali? Kaj pa, če smo mi ta smokva? Kaj je sad v božjih očeh? Vrtnar je tisti, ki verjame. On, ki me kliče po imenu, ne obupa nad nami, kljub našim napakam, slabostim in naši zvestobi. Daje nam priložnost, da se spreobrnemo in obrodimo sadove. Moja nerodovitnost v njem postaja nova njiva, polna plodov vere, upanja in ljubezni.
-
Druga postna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 16. 3. 2025
Prejšnjo nedeljo smo premišljevali o skušnjavah, ki nas lahko odvrnejo od Boga – želja po moči, udobju, izzivanju Boga. Toda skušnjave so lahko tudi priložnost za poglobitev odnosa z Njim. To nedeljo pa nas evangelij vabi k budnosti.
Jezus se s tremi učenci povzpne na goro, kjer se med molitvijo spremeni – njegov obraz zažari, oblačila postanejo bela in ob njem se prikažeta Mojzes ter Elija. Iz oblaka zadoni glas Boga Očeta: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte.« Kot učenci na gori Tabor smo tudi mi včasih deležni trenutkov močne Božje bližine, ki jih želimo podaljšati. Vendar Jezus ne ostane na gori – pot ga vodi v dolino, proti trpljenju in križu.
Vera se ne gradi na izrednih trenutkih, ampak predvsem na vztrajni hoji za Kristusom. Preobrazba na gori nas uči, da nas Bog spremlja tudi na težkih poteh. Kristusovo spremenjenje nam zagotavlja: Ne bojmo se križa, saj se pot konča v svetlobi Vstajenja. Apostol Pavel nas spodbuja, naj stojimo trdno v Gospodu, saj je naše državljanstvo v nebesih. Prosimo, da nam Bog na postni poti podari trenutke upanja in moči, da bomo zvesto hodili za Njim.
-
Prva postna nedelja - Duhovnik Simon Potnik, 9. 3. 2025
Začenjamo sveti postni čas, ki s svojo odličnostjo lahko naredi, da bomo zopet zmerni. Hkrati pa se ga bojimo, ker nam prepoveduje in nas dela dvolične, ko se z navdušenjem nečesa lotimo, pa tako težko izpeljemo. Smo sredi skušnjav, ki so vedno prisotne. Ne moremo čakati, da se zaključi naše zemeljsko življenje in bomo končno rešeni skušnjav. Krščanstvo je živo in dejavno ravno sredi skušnjav, sredi padcev in porazov. Ne zaletavajmo se vanje, ampak kličimo Boga. Puščava ni kazen, je pa težka in neusmiljena. V tem postnem času vstopimo v puščavo z Jezusom in kličimo Gospodovo ime.
-
Osma nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 2. 3. 2025
Kakšen sad rodi moje življenje? Kaj je to, kar nosim v sebi? Jezus nas vabi k iskrenemu pogledu vase. Kliče me k spreobrnitvi lastnega srca. Ko iz srca odstranjujem trnje, sejem dobro seme. Če je v mojem srcu trnje, moje besede ranijo. Če je moje srce polno hvaležnosti, bo iz njega izhajala dobrotna govorica evangelija. Dopustiti moram, da me Bog preoblikuje, da postanem drevo, ki rodi dober sad. Pustiti se moramo prečiščevati in sprejemati preizkušnje, saj moramo naše besede in dejanja dati skozi sito božje milosti. V središče moram postaviti Kristusa in ne sebe. Naj ne izgubim upanja, naj ne obupam in odprem srce Bogu.
Naj naša življenja rodijo dober sad, kajti tisti, ki ostane v Gospodu, nikoli ne ostane prazen, pozabljen, zapuščen, ampak ta, ki je v Gospodu, bo živel.
-
Sedma nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 23. 2. 2025
Vam, ki me poslušate, pravim: "Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo, blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki vam delajo krivico." Naravna človeška reakcija na bolečino in izdajo je maščevanje – oko za oko, zob za zob. A Jezus nas vabi k drugačni poti.
David je imel priložnost, da se maščuje Savlu, ki ga je preganjal, a tega ni storil. Zakaj? Ker Božje poti niso poti maščevanja. Bog nas ne kliče k temu, da sodimo svoje sovražnike, ampak da odpustimo in pustimo prostor Njegovemu delovanju. Jezus nas izziva: Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo.
Seveda je to težko – ljubezen do tistih, ki so mi storili krivico, je morda največji izziv. A Jezus nas ne kliče k lahki poti, temveč k poti, ki vodi v svobodo. Sovraštvo zasužnji, maščevanje veže na krivico, odpuščanje pa osvobaja. Ljubezen do sovražnika ni poraz – je zmaga.
Sveta Terezija iz Kalkute pravi: "Če ljubiš, boš ranjen – ljubi vseeno. Če odpuščaš, bodo rekli, da si naiven – odpusti vseeno." Na koncu ni pomembno, kaj pravijo ljudje, ampak kaj pravi Bog.
-
Šesta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 16. 2. 2025
Jezus zbere svoje ožje občestvo, svoj apostolski zbor, nato pa se umakne na goro in noč prečuje v molitvi. Ali ponoči še kdo moli? Izjemoma se takrat učimo, opravljamo službene dolžnosti, se zabavamo,... za molitev pa si ne vzamemo časa.
Jezus je šel med množico in dal vsem tistim, ki jih ima svet za nesrečne, novo dostojanstvo. Blagruje jih, saj ve, da imajo ubogi v srcu prostor za Boga. V njih se že uresničuje božje kraljestvo. Jezus ob tem ne obsoja bogastva in veselja, temveč opozarja na nevarnost samozadostnosti. S tem govori o vsakem izmed nas, saj smo tudi mi vedno na obeh straneh. Jezus nas vabi, da prepoznamo svojo revščino in svojo potrebo po Njem. Blagor tistim, ki se zavedajo, da brez Njega ne morejo ničesar storiti.
-
Peta nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 9. 2. 2025
Bog nas vedno znova kliče in vabi, da mu odpremo svoje srce in tako kot deček Izaija tudi mi vzklliknemo "Tukaj sem, pošlji mene!"
Ko Jezus vstopi v moje življenje, ga preobrazi. Kot se je zgodilo ribičem na obali Genezareškega jezera. Po neuspešni noči so izpirali mreže in nič niso ujeli. Jezusove besede Odrinite na globoko in vrzite mreže imajo poseben pomen. Čeprav vse to delamo, bomo na tvojo besedo storili to, kar praviš. In takrat se mreže trgajo od obilice rib. Simon Peter pade pred Jezusa in se čuti nevrednega, Jezus pa ga povabi, da lovi ljudi. Srečanje z Bogom je soočanje s svojo resnico. Simon spozna, da stoji pred svetostjo, pred ljubeznijo samo. Tam, ko bi se najraje umaknil, ga Jezus pokliče.
Kjer človek vidi svojo grešnost, Bog vidi priložnost za spreobrnjenje in poslanstvo. Bog ne izbira popolnih ljudi, ampak tiste, ki so pripravljeni stopiti na pot z njim. Jezus nas vabi, da mu zaupamo, da poskusimo znova, temveč ne več sami, ampak z njim. Vabi, da odrinemo na globoko, vabi nas k pogumu in zaupanju Njemu, ki nas vodi. Jezus nas vedno znova kliče, naj odrinemo na globoko, tudi če so mreže prazne. Poklicani smo k poslušanju božje besede in popolnemu zaupanju Kristusu. Ko se srečamo z Njim, ne moremo biti več isti. Napolni se naše srce.
Kaj pa zame pomeni Odrini na globoko? Kaj je moje globoko? Ne ostajaj na plitvini in se ne boj neuspeha. On dela čudeže, ti pa le vrzi mrežo.
-
Jezusovo darovanje - Svečnica - Duhovnik Simon Potnik, 2. 2. 2025
Prerokinja Ana ni zapuščala templja, ampak je s postom in molitvijo Bogu služila noč in dan. Marija in Jožef sta vse opravljala po Gospodovi postavi, to je darovanje, ki ni zgolj zunanje, ker tako pač vsi delajo, temveč izhaja iz poslušnosti božji volji. Zapovedi in pravila so nam danes lahko odveč in obremenjujoča, a vendar se v njih prepleta delovanje Svetega Duha.
Kaj pa je Gospodova postava za današnje kristjane? Eno so navade, drugo pa božje zapovedi, ki se dotikajo življenja. Nanje lahko naslonimo svoje življenje v veri: redno prejemanje zakramentov, molitev, branje svetega pisma, post, vztrajnost v družinski veri, spoštovanje svetih krajev, dejavna ljubezen do bližnjega, odpiranje delovanju Svetega Duha, zaupanje v božji načrt in iskanje božje volje.
-
3. nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 26. 1. 2025
Nedelja božje besede je priložnost, da odkrijemo moč in lepoto svetega pisma. V središču je Beseda iz začetka stvarjenja, ki se je učlovečila v Jezusu Kristusu. Vsak dan jo slišimo v liturgiji. Bog izreče besedo in se zgodi. Njegova beseda prodre v globine našega srca in ga preoblikuje.
Kje imamo sveto pismo? Kako ga beremo? Odložimo ekrane in berimo sveto pismo, naj nas božja beseda krepi. Dobro je imeti dobre navade, ki niso zgolj spomin na prednike. Jezus je živa beseda, ki uresniči kar oznani. Zdaj razglaša leto gospodove milosti - sveto leto.
Odprimo srca božji milosti in obudimo gorečnost, odpustimo, prosimo odpuščanja, posvetimo Bogu svoj čas, svoje življenje. To je resnična priložnost za spreobrnjenje.
-
2. nedelja med letom - Duhovnik Simon Potnik, 19. 1. 2025
Po Jezusovem krstu sledi poglabljanje odnosa z očetom, boj v puščavi in nato javno delovanje, ki ga Jezus prične s čudežem v Kani Galilejski, ko je na poroki zmanjkalo vina. Besede "nimajo več vina" nosijo globoko simboliko. Ne imeti vina pomeni izgubiti veselje, izgubiti smisel. Naše življenje se utrudi. Vera izgubi svojo iskrico. Takrat, ko smo na videz na robu, Bog pokaže svojo moč.
Marijine besede, ko je spoznala, da je na poroki zmanjkalo vina, so bile polne vere in sočutja. "Karkoli vam reče, storite," je povabilo za vsakega od nas. Vera je dejanje. Dejanje vere omogoči čudež. Jezus svoje javno delovanje začne z veseljem. Povabljeni smo, da to veselje, vero, delimo z drugimi. Vera se krepi, kop jo delimo, ko jo živimo z drugimi. Bodimo pripravljeni napolniti prazne vrče z veseljem, bodimo odprti za milost.
-
Nedelja Jezusovega krsta - Duhovnik Simon Potnik, 12. 1. 2025
Jezusov krst je svetilnik, ki osvetljuje Jezusovo identiteto in hkrati odkriva božji načrt za vse nas. Mi moramo vstopiti v božji načrt in iskati božjo voljo. Jezus, ki je bil brez greha, se je v Jordanu dal krstiti. To je bilo dejanje ljubezni, ki je premostilo prepad med Bogom in človekom. Nebesa so odprta, Bog ni več oddaljeni sodnik, ampak oče, ki nas sprejema v svoje naročje. Sveti Duh se spušča kot dar, ki preobraža svet. Glas iz nebes: “Ti si moj ljubljeni sin”, nam da novo identiteto. Peter pravi, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna.
Jezusov krst nas tudi izziva, da premislimo o lastnem krstu. Ali živimo kot ljubljeni božji otroci in božjo ljubezen prinašamo svetu?
-
Druga nedelja po božiču - Duhovnik Simon Potnik, 05. 1. 2025
Človeški spomin je krhek in minljiv, kar nas opominja na omejenost našega vsakdana in na potrebo, da se zazremo v večnost, kamor resnično spadamo.
Evangelist Janez nas v začetku novega leta vabi, da dvigamo pogled iz svoje omejenosti našega vsakdana in se zazremo v večnost. In beseda je meso postala. Kako mogočen je ta stavek! Bog, ki je postal človek, nam razodeva dostojanstvo vsakega človeškega bitja. Sprejeti besedo pomeni več kot zgolj poslušanje, občudovanje ali učenje na pamet. Sprejeti Kristusa pomeni stopiti na pot spreobrnjenja. In kako postanemo božji otroci? Jezus sam pravi: Bodite popolni kot je popoln vaš Oče v nebesih. Popolnost se ne meri z odsotnostjo padcev, temveč z vztrajnostjo, da se vedno znova dvignemo in sledimo Kristusovemu zgledu. Kristus je življenje in luč. Božič nas kliče, da ljubimo življenje, branimo dostojanstvo vsakega človeka in zavračamo »kulturo smrti«, ki ogroža sodobni čas.
V letu, ki je pred nami, smo poklicani, da postanemo nosilci luči. Kliče nas, da s konkretnimi dejanji prinašamo luč v teme sveta in postanemo nosilci resnice, tudi kadar je to težko. Naj bo to leto izjemna priložnost svetosti, padcev, ponovnega hrepenenja po življenju in da ne izgubimo upanja, vere in ljubezni do življenja, ki odseva Božjo ljubezen in slavo.
-
Nedelja svete družine - Duhovnik Simon Potnik, 29. 12. 2024
Družina izraža dom, srečo, toplino. Vendar se pogosto zgodi, da je to le naša želja, kar naj bi družine bile. Tudi sveta družina je od samega začetka na udaru tako kot naša družina. Družina, ki je danes pod močnim pritiskom, se razkriva kot kraj, kjer Bog prebiva in deluje. Sveta družina ni popolna, ampak se v njej odraža svetost, vztrajanje v ljubezni in zaupanje v Boga. Družina je kraj, kjer spoznamo Božjo ljubezen.
Poklicani smo v svojem srcu ohraniti dogodke, ki jih ne razumemo, v zaupanju, da bo Bog nekoč vse razsvetlil. Družina je prostor, kjer se v dialogu, razumevanju in medsebojnem poslušanju oblikujemo v božje sinove in hčere. Postavimo Boga v središče našega družinskega življenja. Vztrajati moramo v ljubezni, tudi ko je težko. Poklicani smo k svetosti in ne k lažni popolnosti. Sveta družina se je iskala in našla. Družina je prostor ljubezni. Naj nam sveta družina pomaga, da bomo svoje domove naredili za svetišče ljubezni in kraj, kjer Bog prebiva med nami.
- Mehr anzeigen
